Slovenski šolski muzej izdaja strokovno revijo Šolska kronika. Letno izidejo tri številke, v katerih so objavljeni prispevki o zgodovini slovenskega šolstva.

Položaj vernih učiteljev v socialistični šoli

V številki 1–2 (2018) je objavljenih devet prispevkov.

Barbara Zalar je prikazala šolanje jugoslovanskih komunistov na komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda v Moskvi v 20. in 30. letih 20. stoletja.

Tatjana Hojan piše o pedagoški reviji Popotnik, ki je izhajala pred sto leti.

Marjeta Žebovec je raziskala razvoj stavbe osnovne šole v Smledniku.

Gašper Mithans je osvetlil versko izobraževanje konvertitov v obdobju med obema vojnama na Slovenskem.

Jure Ramšak je prikazal položaj vernih učiteljev v socialistični šoli v osemdesetih letih.

Alenka Župančič piše o skrivnem rokopisnem listu ljubljanskih licejk Gospodična Cizara.

Katarina Jurjavčič je raziskala prva leta delovanja Zavoda za fizkulturo (1946–1950).

Klaudija Sedar piše o učiteljih v župnijskih šolah v dolenjem Prekmurju v 17. in 18. stoletju.

Gvido Stres je šel po sledi učiteljev in učiteljic Stres na Goriškem in Koroškem (kronike učiteljskih družin Stres na Goriškem, Koroškem in v Ljubljani).

Slovensko šolstvo v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji

V številki 3 (2018) je objavljenih enajst prispevkov.

Branko Šuštar je prikazal podružnično šolo in njene predhodnice pred letom 1958.

Marija Počivavšek je osvetlila izobraževanje trgovskega naraščaja.

Bogdan Kolar je prikazal prispevek cerkvenih ustanov pri izobraževanju mladih s težavami na začetku 20. stoletja.

Tatjana Hojan je raziskala pisanje slovenskih pedagoških časopisov o stavkah do leta 1918.

Lidija Rupel piše o srednješolskem izobraževanju tržaških Slovencev za časa Avstro-Ogrske in ustanovitvi slovenske gimnazije leta 1945.

Helena Jaklitsch pod naslovom Mentaliteta je za kakovost šolstva pomembnejša od razmer piše o slovenskem šolstvu v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji po drugi svetovni vojno.

Nevenka Hacin je osvetlila vpliv spremenjene vloge gospodarstva na območju Zasavja na izobraževanje mladostnikov po končani osnovni šoli v obdobju povojne Jugoslavije.

Lucija Čok in Salvator Žitko sta napisala prispevek Od renesančnih akademij do primorske univerze.

Monika Govekar Okoliš piše o izobraževalni vlogi in dejavnostih Slovenskega šolskega muzeja (pogledi, izkušnje in predlogi univerzitetnih študentov o učnih urah iz preteklosti v študijskih letih od leta 2014 do 2018).

Vilma Brodnik piše o pričevanjih otrok o vojnah pri pouku zgodovine.

Franc Verovnik je prikazal Janka in Miro Gačnik, koroška prosvetno-kulturna delavca in domoljuba.

Vodnikov spomenik v Ljubljani

V številki 1–2 (2019) je objavljenih osem prispevkov.

Damir Globočnik je raziskal Vodnikov spomenik v Ljubljani, prvi slovenski narodni spomenik.

Renato Podbersič je osvetlil izobraževanje Judov v Gorici od začetkov do sredine 20. stoletja.

Monika Govekar Okoliš je šla po sledeh francoskega personalizma v slovenski pedagoški misli med obema vojnama.

Tatjana Hojan je raziskala pisanje slovenskih pedagoških časopisov o stavkah med letoma 1918 in 1941.

Aleksandra Pirkmajer Slokan piše o latinščini v slovenski javni osnovni šoli (primerjava prvega desetletja popolne devetletke, 2008 –2018, s predhodnim desetletjem in šolsko leto 2018–2019).

Adnan Tufekčić je napisal zgodovinsko-pedagoški pregled razvoja šolskega sistema in izobraževanja na območju Srebrenika v severo-vzhodni Bosni.

Staša Ivanec piše o temeljnih dokumentih, ki so v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učnimi težavami v osnovni šoli.

V številki 3 (2019) je objavljenih devetnajst prispevkov (v angleščini) na temo Povezovanje v izobraževanju, učiteljstvo in njihova društva.