Težave tako na razredni kot na predmetni stopnji 

Kot je pokazala raziskava je pri šolarjih na razredni stopnji po vrnitvi v šolske klopi zaznati slabši besedni zaklad in pismenost, slabše branje, krajši čas zbranosti, klepetavost, več porabljenega časa za pisanje nalog in manjšo samostojnost.

Šolanje na daljavo je vplivalo tudi na šolarje na predmetni stopnji. Učitelji tudi pri njih opažajo upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje, nemir, klepetavost, težave z zbranostjo, slabše znanje, težave pri postavljanju ciljev in pri nekaterih tudi upad telesne dejavnosti.

Med drugimi sta se poslabšala branje in pismenost, pojavile so se težave z zbranostjo, upočasnilo se je razmišljanje, več je nemira in klepetavosti. 

Težave in posledice vidne tudi pri srednješolcih 

Vpliv šolanja na daljavo je opazen tudi v srednjih šolah. Pri nekaterih dijakih so po vrnitvi v učilnice zaznali večjo občutljivost na dražljaje, kot je na primer hrup iz okolja, dijaki so tudi težje vzpostavljali stike z vrstniki, več težav so imeli z nastopanjem pred razredom, motivacija za šolsko delo je upadla, upadlo je tudi gibanje, naraslo pa sedenje pred ekrani.

Informativni dnevi niso potekali v živo, zaradi česar mnogi dijaki niso prejeli prave predstave o izbrani šoli. 

Skrb za prihodnost šolajoče mladine 

Uspešni dijaki izražajo skrb, ali jim bo šolanje na daljavo omogočilo dovolj znanja za vpis na želeno fakulteto. Nekatere šole so zaznale tudi več izpisov in prepisov, saj informativni dnevi niso potekali v živo, zaradi česar dijaki niso prejeli prave predstave, kako zahtevna je šola, v katero se vpisujejo.

Otroci in mladi pogosteje občutijo stisko in tesnobo. FOTO: Tatjana Splichal

Šolanje na daljavo je vplivalo tudi na duševno zdravje. V splošnem so pri otrocih in mladostnikih zaznali nekaj več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Pri otrocih, ki so že prej imeli težave, so se te v obdobju šolanja na daljavo še poglobile. 

Poglobila se je tudi vrzel med boljšimi in slabšimi učenci. Na šolah pa beležijo tudi večje število individualnih pogovorov, ki jih svetovalne delavke opravljajo z otroki in mladostniki, starši in učitelji.

Poglobila se je tudi vrzel med »boljšimi« in »slabšimi« učenci.

Nekatere šole za blažitev posledic zaprtja šol in šolanja na daljavo izvajajo različne aktivnosti, kot so delavnice za duševno zdravje, zagotavljajo vzpodbudno učno okolje, skrbijo za več gibanja, organizirajo tematske razredne ure, pri tem pa sodelujejo z zunanjimi izvajalci oziroma programe za blažitev posledic razvijajo tudi same. V prednosti so šole, ki so že v preteklosti razvile programe oziroma delavnice s področja zdravega načina življenja.

Sodelovanje med šolami in zdravstveno oskrbo 

Kot so poudarili sodelujoči v raziskavi, bi šole »potrebovale pomoč v primerih, ko imajo otroci in mladostniki resne težave in potrebujejo nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Poleg tega bi dostop do tovrstne pomoči moral potekati hitreje. Zato je nujno izboljšanje sodelovanja med šolami in zdravstveno službo ter lažji in hitrejši dostop do nadaljnje obravnave.«

Kot možno rešitev za blaženje posledic šolanja na daljavo pa vidijo tudi vključevanje vsebin duševnega zdravja v redni učni načrt ter dodatno krepitev šolske svetovalne službe za izboljšanje dostopnosti do skupinske in individualne pomoči otrokom in mladim.