Šolski pouk se (je) bo skoraj začel, učenci in učitelji so že zavihali rokave, držeč se pravila: dober začetek je že pol uspeha! Šola zahteva resnost, tudi napor, saj naj bi učence pripravila na življenje, ki je zahtevno. Od šole vsi veliko pričakujemo. Seveda imamo različne želje. V naši družbi se čuti potreba, da se učenci poleg šolskih predmetov učijo ljubiti svoj narod. Vsak človek pripada nekemu narodu, ki ga ščiti in kulturno oblikuje. Narod je skupnost ljudi na nekem ozemlju z istim jezikom, imajo skupno zgodovino, kulturo in usodo. Narod je več kot država. Država je zgolj pravna oblika naroda.

Ljubiti svoj narod je naša dolžnost. In če hočemo ljubiti svoj narod, se bomo potrudili, da bomo poznali našo zgodovino, kulturo, narodne buditelje, običaje, navade, jezik, narodno pesem … Dolžni smo prispevati svoj delež, seveda po svojih močeh, za blaginjo vseh. Ljubiti svoj narod pa ne pomeni drugih zaničevati ali poniževati, ampak spoštovati, se veseliti njihovega napredk...