Ravno prav sončna sobota, 1. junija, je k ptujskogorski Mariji zavetnici s plaščem na šesti Dan za Magnificat privabila romarje iz različnih koncev Slovenije, ki jim na poti duhovnega zorenja iz dneva v dan pomaga ta bogoslužni in molitveni mesečnik – dragocen spremljevalec skozi cerkveno leto. Večja skupina je prišla za avtobusom v organizaciji turistične agencije Trud, drugi z osebnimi vozili, nekateri peš, vsi pa so se po krajši hoji mimo postaj križevega pota srečali pri Marijini baziliki. Med njimi so bili ugledni gostje iz tujine: direktor francoske založbe Magnificat Romain Lizé, članica francoskega uredništva Bénédicte Ducatel in urednik Litvanske izdaje br. Françoius Bourgois.



Na vhodu v svetišče so romarje pričakali predstavniki Družine, da bi vsak imel svojo, junijsko številko Magnificata s pesmimi in molitvami letnega srečanja.



Za živahen in navdihujoč začetek dneva so poskrbeli otroški glasovi iz sosednjih Cirkovcev pod vodstvom zborovodja Luka Gojkovška, s katerim se lahko pohvalijo z izdajo svoje CD plošče (toplo priporočamo!). Za njihov prihod in nastop smo se jim zahvalili s skromnim darilom.

Za uglašeno petje hvalnic in napevov je s strokovnim vodstvom ves dan skrbela liturgistka dr. Cecilija Oblonšek, članica uredništva Magnificata.

Začeli smo z jutranjicami, ki jih je vodil br. Miran Špelič, urednik slovenske izdaje Magnificata.



Romaine Lizé, direktor francoske založbe Magnificat, ki izdaja mesečni molitvenik v 11 jezikovnih izdajah, je odgovoren za projekt Magnificat na svetovni ravni. Francoske molivce je obvestil o našem dnevu in jih povabil, naj se nam pridružijo v molitvi in hvali. Vse nas je opogumil, naj zavzamemo misijonsko naravnanost in širimo naš Magnificat: »Sami veste, kako Magnifikat iz dneva v dan hrani naše molitveno življenje. Predstavljajte si, kako lepo bi bilo, da bi vedno več ljudem pomagal do dnevnega srečevanja z Gospodom.«

Gosta iz Francije je spremljal direktor založbe Družina Tone Rode. V pozdravu se je s hvaležnostjo ozrl na prednike, ki so se skozi stoletja zbirali pod plaščem nebeške Matere in bili povezani v globoki veri v Boga.

Pričajo o tem, da so ne glede na svoj stan, poklic, vlogo, ponižno, predano in z vero stopali pred božjo Mater in se zavedali, da vse izhaja iz Božjih rok, da smo bratje in sestre, povezani med seboj v istem duhu. »Tudi mi danes, povezani pod tem plaščem kot naši predniki, pričujemo Sloveniji in svetu o ljubezni in božjem usmiljenju. V tem duhu smo povezani v Sloveniji in svetu v tej veliki Magnificatovi družini. Hvala vam, da ste del te družine. Vabim vas, da povabimo še več molivcev v to našo družino in tako prenovimo Slovenijo in vesoljno Cerkev, da bo resnična pričevalka za Kristusa.«

Odgovorni urednik br. Miran Špelič je izrazil veselje, da se je skozi delo z Magnificatom povezal s tisočimi molivci, ki jim lahko kot urednik pomaga, da se približajo Bogu in se z njim pogovarjajo, kar je za vsakega duhovnika posebej lepo. »Ko se skupaj z Magnificatom učimo moliti, Bog vedno bolj vstopa v naše življenje in tudi mi s tem bogastvom pristopamo k drugim ter z njimi delimo to, kar je Božji dar za nas.«

Spomnil je, da nam naš Magnificat prinaša čudovito slovensko versko poezijo, ki je premalo znana. Pravo odkritje je, koliko imamo duhovnega bogastva v svoji zakladnici, ki po zaslugi Magnificata ne ostaja samo v antologijah, temveč postaja izraz naših molitev, ne več stvar literature temveč stvar našega molitvenega življenja. Br. Miran je še spomnil na sv. Hieronima, čigar 1600. obletnico smrti obhajamo letos. »Prav je, da ga spoznavamo, in da smo nanj ponosni. Prav je, da Slovenci držimo skupaj in da se zavedamo svojih korenin. Čeprav sv. Hieronim ni govoril slovensko, je iz teh krajev in prav je, da se zavedamo, kdo vse je bil med našimi predniki, tukaj molil, bral sv. Pismo in ga razlagal«.



»Dober dan, dobri ljudje, dobri molivci, dobri poveličevalci!« je bil pozdrav rektorja svetišča p. Martina Gašpariča, ki je v imenu gostiteljev, samostanske skupnosti bratov minoritov izrekel dobrodošlico vsem romarjem v svetišču, ki šteje že 610 let. Pokazal je na 82 oseb pod Marijinim plaščem, in dodal, da je tam zraven Jezuščka vedno dovolj prostora, da se lahko stisnemo tudi mi. Marija pa naj tudi nas, kot nekoč apostole, obdrži skupaj, »da gremo napolnjeni v vsakdanje življenje, da ne bi samo molili z ustnicami, ampak da bi naše življenje iz dneva v dan postajalo kakor hvalnica Bogu Magnificat, kakor je bilo Marijino življenje.«



»Mogoče v nemogočem« je bil naslov osrednjega svetopisemskega predavanja, ki ga je pripravil Marko Rijavec, župnik v Idriji in s svojim izvirnim, vključujočim nastopom vse dodobra spodbudil k premisleku o vprašanju apostolov: Kdo se, potem, more rešiti? V izjemno bogatem predavanju je spregovoril o tistem mladeniču, ki da je spolnjeval vse verske obveznosti in zapovedi, toda ni bil pripravljen odpovedati se temu, kar je imel, to podariti drugim in hoditi za Jezusom. Manjkala mu je ljubezen. V središče je postavil sebe in svojo odličnost in ne Boga ali bližnjega. Jezus pa nas vabi ravno k temu: odpovedi sebi, ljubezni do bližnjega in hoji za njim. Jezus vsakega kliče za nekaj drugačnega in vsakomur obljublja, da bo v skupnosti vernih našel stotero. Zato, kar je nemogoče ljudem, je mogoče pri Bogu – on bo poskrbel za slehernega izmed nas.



Ker je poleg duha potrebno nahraniti tudi telo, smo se okrepčali, nekateri iz romarske malhe, drugi z okusnim bogračem, ostalo pa je časa tudi za kavico, pogovore, spoved, sprehod …

Popoldanski del Dneva za Magnificat smo začeli z različnimi delavnicami.



Dr. Vinko Škafar je vodil delavnico o božji služabnici Cvetani Priol iz Maribora, za katero teče postopek za beatifikacijo. Predstavil je dokumentarni film, posnet o njej, nova pričevanja o njenem življenju in zlasti čudež nepojasnljive ozdravitve ene učiteljice, ki je bil izprošen na njeno priprošnjo in ga trenutno preučujejo.



Glasbeno delavnico sta vodila sodelavca Zavoda za cerkveno glasbo Cecilija Oblonšek in Luka Hrgarek,  ki je veliko prispeval k lepi glasbeni podobi vsega dneva.



Br. Miran Špelič je ob obhajanju Hieronimovega leta (1600. obletnica smrti) podrobno predstavil značaj, življenje in delo tega svetnika, rojenega na naših tleh, med drugim zaslužnega za nastanek Vulgate in številnih dragocenih spisov, ki so še danes osnova za bogoslužna in svetopisemska besedila.



P. Milan Kos je številnim zainteresiranim romarjem spregovoril o zgodovini milostnega Marijinega svetišča na Ptujski Gori, ki že več kot 600 let zbira romarje iz vse Slovenije in zamejstva.



Jana Podjavoršek, novinarka Družine in članica uredništva Magnificata, je predstavila način molitve s Svetim pismom Lectio Divina.

Slovesno bogoslužje je ob somaševanju br. Mirana Špeliča in p. Vinka Škafarja vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. V nagovoru se je najprej dotaknil Marijinega srečanja z Elizabeto: »Naša srečanja dostikrat ostanejo zgolj na človeški ravni. Marija in Elizabeta bi se lahko pogovarjale o tem, kako se pripraviti na rojstvo otroka, kaj je potrebno nabaviti, in podobno. Pa sta se pogovarjale o tem, kakšno milost jima je Gospod izkazal«.

Nadaljeval je o zvestobi v molitvi: »Zakaj danes peša naša zvestoba v molitvi? Slišim govoriti redovnike, redovnice, duhovnike, družinske matere in očete, da malo molijo, ali pa skoraj nič, ker trdijo, da imajo veliko dela. Res je danes ritem življenja zahteven in nas hitro lahko tako prevzame, da postanemo del toka, ki nas neusmiljeno pelje naprej. Če se temu prepustimo, postajamo vedno bolj notranje prazni, sprašujemo se o smiselnosti tega, kar delamo, vedno bolj postajamo občutljivi in nešteto stvari nas moti, spravlja v slabo voljo. Če pogledamo na Jezusa, Božjega Sina, lahko vidimo, kako nam kaže na nujnost molitve ... Molitev je tista, ki vzdržuje vero, brez nje je naša vera opotekajoča in postaja vedno bolj plitka in neosebna.«

Nadškof je sklenil s sadovi vztrajne molitve: 1) veseljem, ki ga zdaj tako manjka, 2) sposobnostjo »da znam razločevati med tem, kar je Božje in med tem, kar je zgolj človeško« in 3) sposobnostjo, »da znam izbrati, kaj je resnično dobro, ko zaradi vere in Jezusa Kristusa, se znam odpovedati stvarem, ki me od resničnega dobrega oddaljujejo«. Nadškof Cvikl je vsem položil na srce sodelovanje z Marijo: »Marijo povabimo v naše domove, v naše družine, da bo v njih več veselja do življenja«, s prošnjo, naj nam pomaga svojo vero živeti tudi v javnem življenju.



Dan je poleg otroškega zbora polepšal tudi mešani pevski zbor Magnifikat z Ireno Kropec in Petrom Gojkoškom. Ves program je v skladno celoto povezoval radijski voditelj Blaž Lesnik. Dan smo sklenili s slovesnimi večernicami iz junijskega Magnificata. Domači poveličevalci, sodelavci uredništva in gostje smo se razšli z novimi močmi in navdihi, odločeni ostati zvesti temu Božjemu molitvenemu projektu, ki je eden izmed učinkovitih odgovorov na velike duhovne potrebe današnjega časa.


Besedilo in fotografije: Igor V.