Zavetnik: Nima posebnega patronata

Atributi: Sveto pismo oz. zvitek

Sofronijeva velika zasluga je, da se je v njegovem času, po velikih naporih in nasprotovanjih, končala več kot tristoletna verska razprava – in mnoge herezije, ki so se ob tem pojavile – o učlovečenem Bogu. Prav zato je tudi sprejel izvolitev za jeruzalemskega patriarha, saj je v tem videl božji klic, da bo laže delal za obrambo čiste verske resnice. Že v prvem letu njegove službe pa so v Palestino začeli vdirati muslimanski Arabci, zasedli najprej Betlehem, nato pa sčasoma obkolili Jeruzalem. Mesto se je moralo vdati, Sofronij pa je to prenesel s svetniškim dostojanstvom, tako da so ga spoštovali in občudovali celo Arabci. Kalif Omar je osebno prišel v Jeruzalem, da se je z njim dogovoril o predaji in pravicah kristjanov. Na njegovo prošnjo je kalif kristjanom dovolil živeti po svoji veri in opravljati pobožnosti po cerkvah. Pravijo pa, da je Sofronija vendarle tako zelo prizadela oskrunitev svetih krajev in gradnja mošeje na tempeljskem prostoru, da je kmalu od žalosti umrl.




Ime: Je grškega izvora, in izhaja iz besede sophron, ki pomeni »moder, dojemljiv«.

Rodil se je okoli leta 560 v Damasku, Sirija,

umrl pa 11. marca 638 v Jeruzalemu.

Družina: Vemo samo, da so bili njegovi starši verni in so mu omogočili temeljito in široko izobrazbo.

Izobrazba: Izšolal se je za govornika in bil učitelj govorništva, bil je tudi pesnik.

Sodobniki: Prijatelj Janez Mocshus, pisatelj »duhovnega pašnika«, najbolj priljubljene knjige med menihi; papež Honorij I., cesar Heraklij, Sergij, carigrajski patriarh, kalif Omar.

Služba: Najprej je bil opat v Teodozijevem samostanu blizu Jeruzalema, službo jeruzalemskega patriarha pa je opravljal od leta 634 do 638. Nasledil ga je Anastazij II.

Zmote: Bil je velik borec proti monofizitom, ki so zanikali Jezusovo človeško naravo, kasneje pa proti monoteletizmu, ki je učil, da je v Jezusu samo ena, božja volja.

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Kot opat si je prizadeval za pravo spokorništvo in poglobljeno molitev, bil je odličen poznavalec cerkvenega nauka, zagret za pravovernost, učen, razgledan in človek velike bogoljubnosti.

Dela: Napisal je več pisem in del, ki pa so se le redka ohranila (izgubljeno je npr. ogromno delo Florilegium, antologija 600 besedil grških cerkvenih očetov). Spesnil je tudi 23 pesmi.

Upodobitve: Upodabljajo ga v značilni obleki vzhodnega škofa z desnico dvignjeno v blagoslov, v levici pa drži Sveto pismo oz. zvitek.

Goduje: 11. marca.

Češčenje: Kot svetnika ga častimo v katoliški in pravoslavni Cerkvi.

Misel: »… Isti Kristus je delal božja in človeška dela. Kot Bog je večen in je delal čudeže; kot človek je opravljal ponižna človeška dela.«