Sofoklesova tebanska trilogija

Antigona je ena od treh Sofoklesovih tragedij, ki opisujejo tebansko kraljevo družino. Mednje štejemo dela Kralj Ojdip, Antigona in Ojdip na Korintu. Antigona je hči Ojdipa in Jokaste. V prvem delu trilogije, v tragediji Kralj Ojdip, Ojdip ubije očeta in se poroči z lastno materjo, s katero imata štiri otroke.

Ko Ojdip spozna, kaj je storil, si iztakne oči in odide v prostovoljno izgnanstvo. Antigona in njena sestra Ismena spremljata slepega očeta Ojdipa v pregnanstvo. Po Ojdipovi smrti se vrneta v Tebe, da bi preprečili prerokovan dvoboj bratov Polinejka in Eteoklesa, ki sta si po Ojdipovem odhodu razdelila oblast v Tebah. Ko je brat pregnal Polinejka, je ta zbral vojake in začel oblegati Tebe. V spopadu sta oba obležala mrtva. Na tem mestu se začne tragedija Antigona.

Antigona raje kot zakonom države sledi nezapisanim človeškim zakonom

Antigona odvleče Polinejkovo truplo na Eteoklovo grmado in skuša pridobiti sestro za sodelovanje pri bratovem pokopu, vendar brez uspeha. Dobrosrčna Ismena s povprečnim ženskim značajem sicer občuduje pogum svoje sestre, vendar njeno početje označi za blazno.

Že ob prvem svitu je kralj Kreon, ki je ravnokar prevzel oblast, razglasil svoj vladarski program. Med drugim je prepovedal tudi pokop Polinejkovega trupla, ker je ta sodeloval v boju proti državi. Antigona, ki raje kot zakonom države sledi nezapisanim človeškim zakonom, truplo kljub temu prekrije s plastjo peska in tako opravi simboličen obred pokopa.

Ko je drugič ob njegovem truplu, da bi nanj izlila trojen pitni dar, jo pri dejanju zalotijo stražarji. Odpeljejo jo pred kralja, kjer prizna svoje dejanje in Kreon jo obsodi na smrt. A njena smrt ni edina v nizu nadaljnjih tragičnih dogodkov, saj se uresniči prerokba vidca Terejziasa, ki napove družinsko tragedijo.

»Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu!«

Antigona je tragična junakinja, ki je sicer fizično uničena, vendar je moralna zmagovalka. Na drugi strani pa je Kreon ohranil svojo fizično eksistenco, vendar je za to plačal davek, saj je ob tem doživel popoln moralni zlom.

Osnovni konflikt, na katerem temelji Sofoklova tragedija – Kreonova prepoved pokopa Polinejkovega trupla in motiv dekleta, ki kljubuje tej prepovedi, motiv sestre, ki postavlja ljubezen do mrtvega brata višje kot državni zakon – ta motiv je po vsej verjetnosti Sofoklova izvirna stvaritev, saj sledov tega motiva ne srečamo nikjer pred njim.

Sofoklesova Antigona, znamenita antična tragedija, je izšla v prevodu Kajetana Gantarja (Kajetan Gantar, Antigona, Kralj Ojdipus, zbirka Kondor, MKZ, 2008).

Sofokles. Vir: splet

Sofokles je bil izredno plodovit pisatelj, napisal je 130 dram

Sofokles (ok. 495 pr. Kr. – ok. 406 pr. Kr.) se je rodil v atiškem demosu Kolonu. V mladosti je v svojih dramah tudi sam nastopal in očaral gledalce. Kot igralec in dramatik je ostal ljubljenec atenskega občinstva do smrti.

Bil je izredno plodovit pisatelj, napisal je 130 dram, od katerih se jih je le sedem ohranilo v celoti: Ajant, Antigona, Trahinke, Kralj Ojdip, Elektra, Filoktet in Ojdip v Kolonu.

V središču njegove dramatike niso bili bogovi, bolj ga je zanimal zapleteni mikrokozmos človeške duševnosti.

Smoletova slovenska Antigona

Druga Antigona je Smoletova oziroma slovenska. Gre za interpretacijo klasične grške tragedije Antigona iz leta 1960, v kateri je slovenski dramatik Dominik Smole poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem.

Smole je Sofoklejevo mitološko zgodbo o Antigoni, ki brata Polineika pokoplje kljub kraljevi prepovedi, moderniziral in jo preoblikoval v sodobno tragedijo.

Posebnost njegove interpretacije je, da je naslovna junakinja fizično odsotna, o njenih mislih in dejanjih govorijo ostale dramske osebe. Antigonin upor ni več naperjen proti despotu, njena aktivnost predstavlja uresničenje vesti in duhovnih vrednot.

Nenavzoča, a v pogovorih vsesplošno navzoča

Med Smoletovimi snovnimi samosvojostmi je na prvem mestu seveda lik Antigone.

Kot je zapisal Vasja Predan v Kondorjevi izdaji Smoletove Antigone (1996) se drugače kot pri Sofoklu in Anouilhu v Smoletovi drami Antigona sploh ne pojavi. To seveda ne pomeni, da je Antigona zategadelj kaj manj navzoča. Narobe: že zgolj dejstvo, da je ni, a da zavoljo te nenavzočnosti tako rekoč vsi drugi o njej nenehoma govorijo, opisujejo njeno vedênje, sklepajo o njenih dejanjih in celo navajajo njene ključne stavke – spričuje, da je v resnici vsa, kolikor je jè, skozinskoz postavljena v središče tebanskega sveta.

V Smoletovi drami je Antigona fizično nenavzoča, a v pogovorih vsesplošno navzoča. Interpretacije ob tem so lahko različne. Tudi takšna: Po letu 1945 v Sloveniji grobišč povojnih pomorov ni smelo biti, bila so prepovedana tema, a vseeno, in tudi zato, so bila vsenavzoča.

Dominik Smole. Vir: Wikipedia

Smoletova Antigona spada med najboljše slovenske drame 

Dominik Smole (1929–1992), dramatik in pisatelj, je bil po končani gimnaziji nekaj časa novinar na Radiu Ljubljana in umetniški vodja Mladinskega gledališča, v glavnem pa samostojni književnik.

Pripadal je tako imenovani kritični generaciji, ki je objavljala v literarnih revijah, ustanovljenih po letu 1945: Beseda, Revija 57 in Perspektive. Napisal je enega prvih modernističnih proznih tekstov, roman Črni dnevi in beli dan, po katerem je nastal film v režiji Boštjana Hladnika Ples v dežju.

Smoletova Antigona spada med najboljše slovenske drame in med najizvirnejše variacije te teme v evropski literaturi.

Dominik Smole je razkrival samouničevalno bistvo sveta tudi v svojih drugih, večkrat uprizorjenih dramah, kot so Krst pri Savici, Zlata čeveljčka in Igra za igro.

Iztok Bončina: Utrinki tisočletne Ljubljane

Založba Mladinska knjiga je izdala knjigo, turistični vodnik, Iztoka Bončina Utrinki tisočletne Ljubljane.

Ljubljana, »majhno mesto številnih presežnikov«, se zadnja desetletja razvija v živahno prestolnico na pol poti med Dunajem in Benetkami, na sečišču različnih kultur, zemljepisnih regij in zgodovinskih dogajanj, ki s svojim šarmom privablja številne turiste.

Med svetovnimi popotniki je bila celo izbrana za naj evropsko popotniško destinacijo leta 2022.

Poleg opisov ključnih obdobij njene večtisočletne zgodovine, od antične Emone in srednjega veka do baroka in secesije, ter mojstrovin znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, čigar dela so vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, v knjižici najdemo:

deset naj kotičkov v mestu po avtorjevem priporočilu, tri predloge za krožne, različno dolge poti, nenavadne zgodbe in zanimivosti, zapisane v okvirčkih, namige, kaj si v bližini še lahko ogledamo, kaj dobrega prigriznemo ali popijemo, senčne, mirne kotičke zelene Ljubljane, kjer si lahko privoščimo oddih, zemljevida krožnih poti in znamenitosti ...

Trendovska, priročna instagramska oblika in odlične fotografije so kot nalašč za lep spomin.