Danes vse bolj - tudi v Sloveniji - naraščata delovno izkoriščanje in prisilno delo. Temu so še posebej izpostavljeni delavci migranti. Ti so v tuji državi bolj ranljivi zaradi nezadostne finančne podpore, s čimer so eksistencialno odvisni od svojih delodajalcev in v večini primerov kot tujci brez zadostne socialne mreže prijateljev in sorodnikov. Eden izmed zadnjih takšnih medijsko izpostavljenih primerov prisilnega dela so bili nezakoniti klicni centri po Sloveniji, kjer se je izkoriščalo žrtve trgovine z ljudmi.

Mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 25. marec razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji. Žal je suženjstvo danes še vedno prisotno, govorimo o sodobnem suženjstvu, ki se skoraj v ničemer bistveno ne razlikuje od klasičnega. Današnje razsežnosti sodobnega suženjstva so pogoste nevidne, izkoriščevalci žrtve skozi psihično trpinčenje in nalaganja dolgov držijo v brezizhodnem položaju. Mnogokrat so ljudje prisiljeni delati za nizko plačilo ali brez kakršnegakoli plačila. Sodobno suženjstvo oziroma trgovina z ljudmi je prepoznana kot ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala. Izkoriščanje ljudi je prisotno v vsaki državi. Trgovina z ljudmi poteka na različne načine. Poleg prisilnega dela so prisotne tudi druge oblike, in sicer spolno izkoriščanje, prisilno beračenje, služabništvo, siljenje v kriminalna dejanja, prisilne poroke in trgovina s človeškimi organi.

Slovenska karitas s programom krizne namestitve, ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti in FIHO, izvaja program pomoči in oskrbe za žrtve trgovine z ljudmi.

Eno izmed zgodb o krutem izkoriščanju predstavlja pred kratkim nagrajen kratek film z naslovom Ivan, ki prikazuje osebno izpoved slovaškega državljana. Ivan je pred leti prišel v Slovenijo z upanjem po boljšem življenju. Obljubljeno mu je bilo delo in dostojno plačilo, kar se je v kratkem času obrnilo v njegovo nočno moro, saj se nič od obljubljenega ni uresničilo. Ivan je postal suženj, psihično in fizično trpinčen.



Slovenska karitas je Ivanu, ki se je zatekel po pomoč, pomagala s celostno oskrbo in psihosocialno pomočjo ter vrnitvijo v domovino. Nadaljnjo podporo so mu vseskozi nudili sodelavci Slovaške karitas. Ob izidu filma so le-ti povedali, da je bil borec, ki je tudi v obdobju pred smrtjo kljub okoliščinam našel voljo za naprej in se še vedno znal tudi pošaliti. Umrl je 7. februarja 2016, na predvečer mednarodnega dneva molitve in ozaveščanja proti trgovini z ljudmi, v starosti 48 let zaradi posledic bolezni, dve leti zatem, ko je bil rešen iz izkoriščajočega kroga trgovine z ljudmi.

Film je bil 15. marca v Bristolu nagrajen kot najboljši mednarodni kratek film o sodobnem suženjstvu.

mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas