Jezus uporabi podobo pastirja, ki loči ovce od kozlov; ene postavi na desnico in druge na levico.

Kar začutimo, s kako toplim tonom Kristus izreče tistim na desnici: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo.

Bog tako strašansko blizu

Ti so zmogli prepoznati stisko bližnjega, odpreti srce, stopiti blizu in konkretno pomagati. Ti so v zemskem življenju že živeli Božjo ljubezen, pripadnost nebeškemu Očetu. Ob sodbi Gospod to naredi večno.

So pa presenečeni. Zakaj? Ne zato, ker Gospod ve, da so pomagali pomoči potrebnim. Pač pa, da so geste ljubezni delali prav Njemu, večnemu sodniku.

Enako se bodo potem začudili oni na levici.

To je skrivnost Božje vseprisotnosti. On ni navzoč le v cerkvi v tabernaklju, zakramentih, molitvi, ampak sredi prostorja, kjer živimo, delamo, hitimo.

Verovati v Boga tam nekje daleč onkraj ni nič tako posebnega. Verovati v Gospoda, prisotnega tukaj, v meni in v bliž...