Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Socialni roboti – človekovi pomočniki?

Za vas piše:
Primož Lorbek
Objava: 18. 11. 2022 / 07:49
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 18.11.2022 / 08:39
Ustavi predvajanje Nalaganje
Socialni roboti – človekovi pomočniki?
Nikodemov večer v Maribor. FOTO: Univerzitetna župnija Maribor

Socialni roboti – človekovi pomočniki?

Drugi Nikodemov večer v Mariboru, ki ga pripravlja katoliško akademsko društvo Amos in se je odvil v sredo, 16. novembra, je prinesel nadaljevanje razmišljanja o umetni inteligenci. Če je bil na prvem večeru z nami Blaž Pongrac, ki je predstavil razvoj umetne inteligence in njeno uporabnost v vsakdanjem svetu, se nam je na drugem sredinem večeru prek teamsov pridružila njegova sestra, mag. sociologije kulture Maruša Pongrac.

Pod naslovom Izzivi prihodnosti nam je predstavila povezavo med znanstveno fantastiko in socialno robotiko.

Socialni roboti, s katerimi človek prihaja v stik

V prvem delu je osvetlila delo na področju robotike in znotraj tega predstavila socialne robote, ki so narejeni tako (so takšne oblike, imajo takšne komunikacijske sposobnosti, prepoznavajo čustva, razumejo družbene norme … so umetno inteligentni), da je človek z njimi pripravljen stopiti v stik. Med za to oblikovanimi roboti smo tako spoznali nekatere najbolj znane modele skozi zgodovino: Kismet (prvi robot oz. glava, ki prepozna in simulira čustva), Asimo (hondin humanoidni robot izdelan za interakcijo z ljudmi), Nao, Atlas, Sophia.

FOTO: Univerzitetna župnija Maribor

Ključni zakoni robotike

V drugem delu pa smo se lotili znanstvene fantastike in prek nje treh oz. petih zakonov robotike, ki jih je v delu Jaz, robot predstavil Isaac Asimov (znani zf avtor). Ti zakoni narekujejo:

1. Robot človeka ne sme poškodovati oziroma s svojim nedelovanjem dopustiti, da bi se človek poškodoval.

2. Robot mora ubogati ukaze, razen če so v nasprotju s prvim zakonom.
3. Robot mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima zakonoma.

Asimov je kasneje dodal tudi Ničti zakon robotike, ki je močnejši od prvih treh in pravi: 0. Robot ne sme škodovati človeštvu oziroma mu škodovati s svojim nedelovanjem.

Pozneje sta bila uvedena še četrti in peti zakon robotike:

4. Robot se mora v vsakem primeru jasno predstaviti kot robot.

5. Robot se mora zavedati, da je robot.

FOTO: Univerzitetna župnija Maribor

V različnih zapletih teh del je biti človek nekaj, kar je dragoceno in kar si ti razmišljujoči roboti želijo. V ozadju se tako skriva vprašanje identitete.

Tako kot že na prvem večeru Blaž Pongrac, je tudi Maruša Pongrac poudarila, da so raziskave na področju robotike oz. umetne inteligence še precej na začetku in daleč od tega, kar nam prinašajo znanstvenofantastični filmi ali knjige. Socialni roboti, ki se predvsem uporabljajo v znanstvene namene, so tako predstavljeni kot človekovi pomočniki, ki lahko izboljšajo kvaliteto življenja človeka.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl. FOTO: Univerzitetna župnija Maribor

Prihodnji Nikodemov večer, ki bo v sredo, 23. novembra, na praznik Rudolfa Maistra, pa bo posvečen temu velikemu človeku naše zgodovine, borcu za severno mejo.

Nalaganje
Nazaj na vrh