Te vrednote so s svojo zvestobo človeškemu in krščanskemu poklicu uresničevale močne svetniške osebnosti, ki so naši vzorniki in zavetniki. Premišljujmo o njihovem življenju in vrednotah, ki so jih živeli in zagovarjali, da se lahko tudi mi spremenimo in postanemo luč naši okolici, kot so oni luč Evropi.

Zavetniki Evrope: sv. Ciril in Metod, sv. Benedikt, sv. Katarina Sienska, sv. Brigita Švedska, sv. Edith Stein.

Katere so vrednote zavetnikov Evrope?

Poslušnost, skromnost, zvestoba, molitev in delo

V videnju je sv. Benedikt (480-547) prejel svoje poslanstvo in navodilo za ustanovitev samostana v Monte Cassinu. FOTO: Slika Giovannija del Biondo / Wikimedia Commons

Sveti Benedikt je oče zahodnega meništva in ustanovitelj benediktinskega reda, ki se še danes drži njegovih redovnih pravil. Glavne vrednote, ki jih je sveti Benedikt zagovarjal, so poslušnost, skromnost, zvestoba, molitev, delo, red, odločnost in gostoljubnost. Benedikt je učil, da morajo biti menihi poslušni svojemu opatu in redovnim pravilom, ki so jih sprejeli, ter da morajo v svojem življenju slediti zgledu Kristusa. Skromnost je pomembna, da se menihi ne bi zapletli v svetovne skušnjave in ohranili svojo predanost Bogu. Zvestoba je ključna, saj morajo menihi ostati zvesti svojemu poklicu, tudi v težkih trenutkih. Molitev in delo sta neločljivo povezana, saj morajo menihi moliti, da bi vzdrževali svoj odnos z Bogom, in delati, da bi ohranili ravnovesje med duhovnostjo in praktičnostjo. Red in odločnost sta pomembni za vzdrževanje discipline in uresničevanje ciljev, ki si jih menihi postavijo. Gostoljubnost je ena od ključnih vrednot benediktinskega reda, saj morajo menihi sprejemati goste in jih obravnavati kot Kristusa samega.

Vera, jezik, izobraževanje, spoštovanje kulture in enakovrednost vseh ljudi

Sv. Ciril in Metod sta delovala v 9. stoletju. FOTO: Slika na zunanjosti samostana v Makedoniji / Wikimedia Commons

Sveta Ciril in Metod sta bila krščanska misijonarja in učenjaka, ki sta svoje delo opravljala predvsem med Slovani. Njune glavne vrednote so bile:

1. Krščanska vera: Sveti Ciril in Metod sta bila globoko verujoča kristjana, ki sta vero širila med Slovane. Njuna misija je temeljila na krščanskem nauku in verovanju v Boga.

2. Jezik: Glavna vrednota sv. Cirila in Metoda je bil jezik. Njuno delo je bilo osredotočeno na prevajanje krščanskih besedil v slovanske jezike, zlasti v starocerkvenoslovanski jezik, ki je postal osnova za pisno kulturo v slovanskih deželah.

3. Izobraževanje: Sveti Ciril in Metod sta se zavzemala za izobraževanje Slovanov, predvsem duhovnikov in učiteljev, da bi lahko sami širili krščansko vero med svojimi ljudmi.

4. Spoštovanje kulture: Sveti Ciril in Metod sta cenila in spoštovala kulturo slovanskih ljudstev. Pri svojem delu sta uporabljala slovanske jezike in tako prispevala k razvoju slovanske kulture.

5. Enakovrednost vseh ljudi: Sveti Ciril in Metod sta se zavzemala za enakost med ljudmi ne glede na njihovo narodnost, jezik ali družbeni položaj. Njuno poslanstvo je bilo osredotočeno na širjenje krščanskega nauka med vsemi ljudmi, ne glede na njihovo poreklo ali socialni status.

Poglobljena mistika, pomoč in oskrba bolnikov, skrb za Cerkev in družbo

Sv. Katarina Sienska, kot jo je upodobil Baldassare Franceschini. FOTO: Wikimedia Commons

Glavne vrednote sv. Katarine Sienske so bile poglobljena mistika, življenje v skladu s krščanskimi vrednotami, pomoč in oskrba bolnikov ter revnih ljudi, skrb za Cerkev in družbo, vztrajnost, predanost in neomajna vera v Boga ter poslušnost njegovi volji. Katarina Sienska se je zavzemala za moralno prenovo Cerkve, za enotnost kristjanov ter za mir med državami in narodi. Bila je tudi pisateljica, ki je napisala več kot 380 pisem, svojo znamenito Knjigo Božjega nauka in molitve ter druge verske spise, ki pričajo o njeni globočini vere, povezanosti z Bogom in njene dejavnosti za Cerkev in družbo svojega časa.

Pomoč revežem in skrb za družino in versko življenje

Tako je sv. Brigito Švedsko upodobil slikar Hermann Rode. FOTO: Wikipedia

Tudi sv. Brigita Švedska je živela globoke mistične izkušnje, poudarjala je skrb za družino in versko življenje, življenje iz  Svetega pisma in češčenje Device Marije. Bog ji je govoril in ji dajal navodila za življenje ter ji razkrival svojo voljo glede Cerkve in sveta. Kot svetnica je imela vpliv na politično dogajanje v svojem času in si prizadevala za mir in enotnost med kristjani. Brigita je prav tako ustanovila nov red s prvimi samostani na Švedskem in si prizadevala za pomoč revežem ter za globoko notranjo prenovo v Cerkvi. Posebna značilnost njenega reda je bila krona s simboli Kristusovih peterih ran, ki jo redovnice nosijo na glavi. Brigita je častila Device Marijo brez madeža spočeto, kot mater Odrešenika in soodrešiteljico.

Iskanje resnice, pripadnost Bogu in vrednost duhovne rasti

Edith Stein, ko je bila še študentka. FOTO: Wikimedia Commons

Glavne vrednote sv. Edith Stein so bile: iskanje resnice, notranja preobrazba, pripadnost Bogu, trpljenje in križ, ter vrednost duhovne rasti. Rodila se je kot del verne judovske družine, vendar se je kasneje spreobrnila v katoliško vero. Ko je prebrala življenjepis sv. Terezije Ávilske, je začutila, da je to resnica, ki jo je iskala, in da jo lahko poteši le Kristus. Svoje življenje je popolnoma posvetila Bogu in se pridružila karmeličanskemu redu. Kot sestra Terezija Benedikta od Križa je bila vzor vere in notranje preobrazbe, ki se je zavedala vrednosti trpljenja in križa ter človekovega duhovnega razvoja. Čeprav se je spreobrnila v krščanstvo, je kot judinja kljub vsemu svoje življenje končala v Auschwitzu.