Bo morala vlada za umiritev energetske in posledično draginjske krize storiti več? Vlada je v zadnjih dneh sicer pripravila nabor ukrepov, s katerimi želi najranljivejšim skupinam prebivalstva olajšati spopadanje s posledicami draginje. Po podatkih statističnega urada je bila letna rast cen avgusta 11-odstotna, medtem ko je v enakem obdobju lani dosegla zgolj 2,1 odstotka.

Statistični podatki kažejo, da je inflacija narastla prav v vseh članicah Evropske unije in v državah članicah evropske monetarne unije znaša 8,9 odstotka, v državah članicah EU pa 9,8 odstotka (oba podatka sta za julij). To pa je občutno manj kot v Sloveniji.

Poslanci bi od vlade želeli večjo aktivnost

Kot poudarjajo v poslanski skupini SDS, bi si zato od vlade želeli večjo aktivnost, saj v zadnjem času vse več držav sprejema ukrepe zaradi energetske krize. Kot poudarjajo v SDS, bo ta najbolj prizadela prav najbolj ranljiva gospodinjstva, izjemno problematična pa bo tudi za gospodarstvo z nizko dodano vrednostjo.

Kot je v današnji razpravi poudaril poslanec SDS Franc Breznik, je vlada sicer predlagala določene ukrepe, vendar pa z njimi naslavlja zelo ozek krog upravičencev. Kot poudarja, vlada z ukrepi ne naslavlja velikih družin, upokojencev in ljudi z minimalno plačo. Prav tako vlada ni predlagala začasnega znižanja DDV na 5 %, čeprav bi to po zakonodaji EU lahko storila.

SDS je na seji tako predlagala pet priporočil, med drugim, da naj vlada zniža stopnjo DDV na vse energente na pet odstotkov, energetski dodatek nameni vsem ranljivim skupinam, zviša znesek pomoči gospodarstvu in kmetijstvu ter naj odstopi od davčnih sprememb ter ohrani olajšave iz trenutno veljavnega zakona o dohodnini.

Vlada trdi, da problematiki namenja dovolj časa in sredstev

Na očitke predlagateljev se je odzval državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, ki je poslancem zatrdil, da vlada preprečevanju draginje namenja veliko časa in sredstev. Ti med drugim vključujejo znižanje trošarin in večine marž skupaj s hkratno regulacijo cen. Napovedal je tudi ukrepe za pomoč kmetijstvu. Ti bodo naslavljali vidik denarnega toka in vključevali še nekatere druge ugodnosti, uveljavili pa naj bi se s prihodnjim letom.

Ob tem je ocenil, da priporočila SDS ne predstavljajo ciljanega naslavljanja težav. "Sprejemanje neciljanih ukrepov je všečno, a srednjeročno neugodno za ravnovesje in blaginjo ljudi," je posvaril in dodal, da "splošni ukrepi sedaj niso primerni, ker so predragi in si jih ob tej zadolženosti države ne moremo privoščiti."

Neukrepanje je še dražje

S tem pa se Breznik ni strinjal in pojasnil, da je neukrepanje vedno bistveno dražje od ukrepanja. Vladi je tako očital, da je z mehko regulacijo cen resda nekoliko zmanjšala primanjkljaj v državni blagajni, toda obenem je namesto ohranitve 300 milijonov evrov vrednega ukrepa povzročila kar za eno milijardo evrov škode.

Z Breznikovim mnenjem se niso strinjali tudi v poslanski skupini Gibanje Svoboda, v kateri so prejšnji vladi očitali, da  so bili njeni najboljši ukrepi "dolgoročno nesprejemljivi."

Podobnega mnenja je bila tudi poslanka Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica, ki je ocenila, da je treba ukrepe pomoči oblikovati tako, da bodo pomoč dobili tisti, ki jo res potrebujejo.

Elektrogospodarstvo lahko zagotovi vzdržne cene

Na sejo so bili sicer vabljeni tudi predstavniki nekaterih največjih energetskih podjetij. Kot je med sejo zagotovil direktor strateškega inoviranja pri trgovcu z električno energijo Gen-I Dejan Paravan, so se cene električne energije iz veleprodajnih na maloprodajne prelile v zelo majhni meri. A če se bodo, bo to prava katastrofa, ocenjuje Paravan. Poslovni direktor HSE Marko Štrigl pa je poslancem zagotovil, da je vladni ukrep znižanja cen za male odjemalce električne energije uresničljiv, za poslovne, pa odvisen od dogovora na ravni EU. Poudaril je tudi, da v HSE delajo vse, kar je v njihovi moči, da povečajo proizvodnjo električne energije.

Poslanci koalicije so na koncu zavrnili vseh pet predlogov SDS. Razprava o energetski draginji se bo sicer nadaljevala še na petkovi izredni seji državnega zbora.