Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

So procesije samo še folklora? [MNENJE]

Za vas piše:
Rožana Špeh
Objava: 12. 08. 2024 / 04:27
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 12.08.2024 / 06:39
Ustavi predvajanje Nalaganje
So procesije samo še folklora? [MNENJE]
Procesija za Marijino vnebovzetje v Strunjanu se zvečer pred praznikom vije od cerkve do križa nad morjem. FOTO: Ubald Trnkoczy

So procesije samo še folklora? [MNENJE]

Poletje ni samo čas počitnic in potovanj, ampak tudi čas največjega Marijinega praznika, ko so najbolj oblegane vse slovenske Marijine božje poti. To je tudi čas večjega števila procesij, ko močno zaživi ta ljudska pobožnost, ki pomaga oživljati vero in prinaša blagoslov.

Na podeželju procesije nimajo gledalcev in kritičnih opazovalcev, ker se jih udeleži vsak, če le more. Možje in fantje nosijo baldahin nad monštranco (sveto Telo), luči, bandera in kip svetnika. Kip svetnice ali Matere Božje ponekod nosijo v belo oblečena dekleta. Ob večernih procesijah svetijo z lučkami in baklami, ob poti prižgejo ognje, postavijo častno stražo, gasilci poskrbijo za varnost. Pevci s petjem povzdignejo slovesnost. Ko ne pojejo, pa je pritrkovanje. Opravilo mož za telovsko procesijo je krašenje vasi. Žene in dekleta okna pregrnejo z belimi rjuhami in posebej okrašenimi prti z napisi. Na okenskih policah zraven križa ali nabožne podobe gorijo sveče.

Nazarijeva procesija v Kopru. FOTO: Ubald Trnkoczy

Procesije v Istri

V slovenski Istri so v cerkvenem letu procesije ob naslednjih dneh: velikonočna ali vstajenjska po vasi na veliko soboto zvečer, na telovo po vasi, za prošnje dneve po vasi in med polji, procesija z relikvijami sv. Jurija v Piranu (23. 4.), s kipom sv. Marka (25. 4, Koper, Župnija sv. Marko), s kipom sv. Petra po vasi (nedelja po 29. juniju v vasi Sv. Peter), s kipom karmelske Matere Božje (Puče, 16. 7.), s podobo sv. Elija (Koštabona, 18. 7.), s kipom sv. Ane (nedelja po 26. 7., Krkavče). Procesija je še na praznik Marije Snežne (5. avgust, Sv. Peter) ter za Marijino vnebovzetje (15. avgust) v Strunjanu, Dekanih, na Vzročku in še kje. V Strunjanu se zvečer pred praznikom po večerni maši vije procesija s svečami od cerkve do križa nad morjem. V Portorožu, Novi vasi in Šmarjah je še procesija na roženvensko nedeljo. Ne smemo mimo praznika veselja in veličastne procesije, ki se je letos junija vila po ulicah Kopra ob 1500. obletnici prihoda sv. Nazarija, zavetnika mesta.

Marijina podoba je nekoč redno plula ob slovenski obali. FOTO: Arhiv Ubalda Trnkoczyja

Procesija iz Pirana in sečoveljskih solin v Strunjan se ni ohranila. Res je, da se ni mogla meriti s sijajem procesij v Benetkah, toda še leta 1912, ob štiristoletnici Marijinega prikazanja v Strunjanu, so v tej procesiji sodelovali ladje in čolni iz Pirana in ladje sečoveljskih solinarjev, vse praznično okrašene. V modro in belo je bila odeta ladja, ki je vozila Marijin kip. Na njeni levi in desni so kot častna straža plule manjše ladje. Iz stotine grl je odmevala pesem ob spremljavi dveh pihalnih orkestrov. Piran je prazničen pričakal procesijo. Po nagovoru in blagoslovu v piranski cerkvi sv. Jurija se je procesija po morju spet vrnila v Strunjan.

Ali procesije še krepijo vero?

Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo tudi letos v romarskih svetiščih pogoste procesije ob največjem Marijinem prazniku in da se jih bo udeležilo veliko ljudi. Ob tem se porajajo vprašanja: Kakšen pomen ima verski sprevod, pri katerem se nosi kak predmet? Zakaj so se procesije obdržale? Je to samo folklora in paša za radovedneže ter tuje in domače turiste?

To so trenutki praznika in pripadnosti skupnosti, ki se zaveda svojih korenin in zanamcem posreduje vrednote.

Procesije so znak vere, ki še živi. Kljub težkim časom, ki smo jih preživeli Slovenci, ponekod niso bile nikoli pretrgane. To so trenutki praznika in pripadnosti skupnosti, ki se zaveda svojih korenin in zanamcem posreduje vrednote. To so trenutki istovetnosti in dediščine. Skupnost, ki se ponovno najde, se zaveda, kako dobro je biti skupaj, častiti nebeško Mater Marijo in svojega zavetnika ali zavetnico. Ker so v družinah in župnijah za to potrebne priprave, je to čas skupnega dela. Če skupnost tega ne zmore izpeljati, usiha.

Izjemna povezovalna moč

Procesija sv. Nazarija v Kopru (16. 6. 2024) je povezala verne in neverne meščane, škofe bližnjih in daljnih škofij, duhovnike in diakone cele škofije, župana in mestne svetnike, gradbenike in umetnike, obrtnike in inženirje, može in fante, dekleta in žene, glasbenike in godbenike, pevce in pevke, pritrkovalce, cvetličarke in cvetličarje, bralce in bralke, ministrante in ministrantke, stare starše in vnuke, klekljarice in klekljarja, šivilje in krojača, arhitektko, gospodinje, mlade in stare, zdrave in bolne, Slovence in Italijane, tuje in domače turiste … Zavetnik mesta je naredil čudež in povezal skupnost. Ta točka srečanja in izkušnja z njo bo dajala moč za naprej.

Procesija sv. Nazarija v Kopru junija letos. FOTO: Ubald TrnkoczyProcesija sv. Nazarija v Kopru

Romanje

Hoditi za kipom Matere Božje, svetnika ali svetnice in prositi za pomoč je oblika romanja, ki je povezano s prošnjo za mir, zdravje, zdravo pamet, razumevanje.

Danes je v našem življenju veliko negotovosti. Gotovost so Bog, Mati Božja, svetniki in svetnice. Ta izkušnja je močna, prinaša upanje in prošnjo za pomoč.

Nalaganje
Nazaj na vrh