V okviru Trikraljevske oziroma koledniške akcije, ki jo pripravlja Misijonsko središče Slovenije (MSS), so nas obiskali koledniki iz Kočevja, ki so lepo zapeli in zaigrali pesmi veselega oznanila ter nam voščili blagoslovljeno novo leto. Podarili so nam zvezdnate kolačke, Založba Družina pa jim je poklonila kup revij za mlade in seveda dar za misijone.

Pri Misijonskem središču Slovenije od leta 1994/95 s Trikraljevsko akcijo organizirajo koledovanje po župnijah in tako zbirajo sredstva, s katerimi podprejo misijonske projekte. Na koncu se zberejo v škofijah in koledovanje sklenejo z mašo. Letošnja srečanja kolednikov bodo 12. januarja.

Kdo so koledniki?

V dneh okrog božiča in novega leta, predvsem pa tik pred praznikom svetih treh kraljev, so nas razveseljevali koledniki. Otroci in mladi, pa tudi starejši, obiskujejo domove v oblačilih svetih treh kraljev in prinašajo veselo sporočilo, da se je rodil Jezus Kristus. V vsak dom prinesejo veselje, petje in blagoslov ter domačim zaželijo veliko zdravja, dobre letine in sreče. Včasih tudi zaplešejo.



Ljudje pa jim postrežejo s sladkimi dobrotami ali jih obogatijo s kakšnim cekinom. Po navadi so koledniki sami porabili, kar so jim dobri ljudje dali, zdaj pa je običaj obogaten z dobrodelno noto, saj zbrana sredstva pogosto namenijo revnim družinam. Takšna je tudi trikraljevska akcija Misijonskega središča Slovenije.

Navada sicer izvira že iz rimskih časov, saj so takrat prvi dan v letu poimenovali kalende. Krščanstvo pa je koledovanju dodalo oznanjenje Odrešenikovega rojstva. Kolednike je omenil že Primož Trubar v Katehismusu z dvejma izlagama, dobrih sto let pozneje pa tudi Valvasor.



Običaj je bil do druge svetovne vojne priljubljen po vsej Sloveniji, še posebej na podeželju. Običaj se je znova obudil po slovenski osamosvojitvi. Ohranile so se mnoge koledniške pesmi, ki običaj ohranjajo živ tudi tam, kjer kolednikov ni več.

Vir: arhiv Družine, Niko Kuret: Praznično leto Slovencev (druga knjiga)
Foto: Jože Potrpin