Ljubitelji gledališke umetnosti so v petek, 31. marca 2023, povsem zapolnili sedeže dvorane Malega odra SNG Maribor in uživali ob avtorski monodrami Bojana Maroševiča. Devetsto je ganljiva, dramatična, hudomušna in duhovita zgodba, ki se dotika glasbe, prijateljstva, bivanja v primarnem smislu, razsežnosti morja in umetnosti.

Genialni džezovski pianist Danny Boodman T.D. Lemon Devetsto je vse svoje nenavadno življenje preživel na veliki ladji čezoceanki. Revni starši, ameriški emigranti iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, so ga v kartonasti škatli na klavirju zapustili na parniku Virginian, ko je imel samo deset dni. Posvojil ga je navadni ladijski temnopolti delavec, ki mu je nadel njegovo posebno ime s kartonaste škatle. Deček se je razvil v genialnega džezovskega pianista s posebnostjo – za vedno postane del ladje in ladja del njega.

Biti razgaljen pred vami je zame samo še en izziv več.

»Od nekdaj sem človek nemirnega duha, željan izzivov. Zato ni čudno, da me je besedilo Alessandra Baricca že ob prvem branju ‘zastrupilo’, osvojilo in primoralo k razmišljanju. Zakaj si torej ne bi dovolil, da z ladjo, polno čustev, zaplujem med valove iskanj in se prepustim osvajanju interpretacijskih pristanov? Zakaj si ne bi dovolil odkrivati najtanjših nitk življenjskih resnic ? Devetsto je besedilo, ki dobesedno kliče po uprizoritvi: v njem je bela glasba, ki omamlja z blagozvočno harmonijo. V sebi nosi zlitje misli v akord sreče, blaženosti, notranjega miru in divje strasti, stkane iz bolečega življenja. Vse to je kruh in voda našega vsakdana. Toda, kako naj vam to ponudim? Kako naj vas z uvodnim adagiom popeljem v svet, ki se med valovi oceana v vztrajnem accelerandu razbohoti v hlastanju po sredi, ki je v meglici sanj tako prekleto nedosegljiva, nepotešena, nam vsem še neznana? Kako naj upravičim dramaturški crescendo, da bi se lahko v zaključnem monologu z nežnim diminuendom katarzično razblinil v ocean in nebo? Priznam, strah me je. Iskal sem in, upam, našel. Najprej zase in s tem za vas drage gledalke in spoštovani gledalci. Če boste vsaj malo prizanesljivi, moja iskanja niso bila odveč. Sicer pa, biti razgaljen pred vami je zame samo še en izziv več«, je nagovarjal svoje oboževalce Bojan Maroševič.

Bojan Maroševič je na svoji poklicni poti uspešno združil ljubezen do glasbe in gledališča. FOTO: Viljem Klemenčič

Gledališki in filmski igralec Bojan Maroševič je rojen 1951. leta na Jesenicah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo ter srednjo glasbeno šolo (klarinet). Po njej se je vpisal na AGRFT v Ljubljani z že kar nekaj filmskimi in gledališkimi izkušnjami, kar pa zagotovo ni bila prednost. Pred diplomo iz igre na AGRFT je delal v Zvezi kulturnih organizacij, kjer je skrbel za gledališko dejavnost. Glasbena izobrazba mu je omogočala delovanje tudi na koncertnih odrih, večkrat pa je ljubezen do glasbe in gledališča lahko uspešno združil. Od leta 1997 dalje je stalni član Drame SNG Maribor.

Da je v njem že v otroštvu tlela umetniška žilica, zagotovo ni naključje, saj je bila njegova mama igralka, oče pa fotograf. Svojo prvo gledališko vlogo Dedka Mraza je odigral že pri osmih letih. Najtežja gledališka vloga mu je bila igrati ljubimca svoje mame, ko je nadomestil izpadlega igralca v jeseniškem gledališču.

Prva filmska vloga Bojana Maroševiča. FOTO: osebni arhiv B. M.

Že pri šestnajstih letih je igral v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu Sončni krik režiserja Boštjana Kladnika, kjer se je srečal s številnimi znanimi igralci (Demeter Bitenc, Anton Petje, Vanja Valič...). Za svoj igralski debi je na filmskem festivalu v Nišu prejel nagrado za najboljšega mladega igralca Jugoslavije.

Bojan Maroševič je za svoje umetniško ustvarjanje prejel številne nagrade. FOTO: osebni arhiv B. M.

»Avdicijo za film sem opravil zgolj po velikem naključju. Z očetom sva odšla z Jesenic v Ljubljano in nato čakala vlak za domov. Radovednost me je gnala do velike gruče mladih ter urejenih fantov in deklet, ki so čakali na filmsko avdicijo. Strogi režiser je med več kot sto kandidati izbral le peščico fantov in s prstom »hej ti, pridi sem« povabil tudi mene. In v naslednji selekciji me je izbral za glavno vlogo, saj sem se v nekaj minutah naučil tekst na pamet«, je razgalil svoje prve filmske začetke Maroševič. Med 3- mesečnim snemanjem filma so se zgodile številne anekdote, ki se jih Maroševič še vedno živo spominja.

Bojan Maroševič je v svoji dosedanji umetniški karieri odigral prek 70 gledaliških in več kot 30 filmskih vlog v domači in tuji produkciji.

Pot ga je odnesla na Štajersko, kjer živi in ustvarja dolgih 35 let. Še vedno je v njem Gorenjec, ki se dobro počuti na Štajerskem. V svoji dosedanji umetniški karieri je odigral prek 70 gledaliških in več kot 30 filmskih vlog v domači in tuji produkciji. V vseh vojnih filmih je odigral vlogo nemškega oficirja. Ob dnevu generala Maistra vsako leto doživeto upodablja njegov lik z avtorsko monodramo. Prvega ne pozabiš nikoli! Film Sončni krik je bil premierno predvajan 29. maja 1968, torej je minilo že 55 let o premierne uprizoritve prvega filma Bojana Maroševiča, temu jubileju pa se je letos pridružila še 65-letnica nastopanja na gledaliških odrih.

Izjemen filmski in dramski igralec Bojan Maroševič, dolga leta zaposlen v Drami SNG Maribor in nepogrešljiv kulturnik, se je ta večer še zadnjič prelevil v genialnega džezovskega pianista Dannya Boodmana in dal slovo odrskim deskam. Poslovil se je z ganljivo Minattijevo »Nekoga moraš imeti rad…«.

Bojan Maroševič in Milada Kalezić. FOTO: osebni arhiv B. M.

»Danes smo v pokoj pospremili našega izjemnega igralca, ki se je že pri 16 letih izstrelil med filmske zvezde, ko je zaigral glavno vlogo v prvem barvnem jugoslovanskem (slovenskem) filmu Sončni krik. Dolgoletnega člana umetniškega kolektiva Drame SNG Maribor se bomo ob preostalih odličnih vlogah vsi spominjali po uspešnici Staromodna komedija, v kateri je nastopil z Milado Kalezić, pa tudi po poslovilni avtorski uprizoritvi Devetsto, v kateri je združil ljubezen do glasbe in gledališča. Zagotovo mu tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo ustvarjalnih idej«. Z temi besedami so se mu poklonili direktor SNG Maribor Danilo Rošker in sodelavci mariborske drame.

Hvaležni za vse odigrane vloge njegovega življenja z željo, da najde odgovore na vsa iskanja in miren pristan za svojo ladjo. Zagotovo pa umetnik ostaja umetnik. Svoje ustvarjalno in kulturno poslanstvo bo negoval v nekoliko bolj umirjenem tempu še naprej, še nam bo hranil duše in še mu bomo lahko zaploskali.