V sredo, 8. marca, so se zbrali na smučišču Cerkno, pomerili v dveh tekih veleslaloma, po Masters pravilih, razvrščeni v enajst starostnih skupin. FOTO: Jože Potrpin

V sredo, 8. marca, so se zbrali na smučišču Cerkno, pomerili v dveh tekih veleslaloma, po Masters pravilih, razvrščeni v enajst starostnih skupin. Prijavljenih je bilo devetinštirideset smučarjev, udeležilo se jih je enainštirideset. Za prijave je poskrbel Ciril Bajt, ki že dolga leta povezuje duhovnike – smučarje, in je tudi razglasil rezultate. Najboljši trije v posamični kategoriji so prejeli medalje, v skupini najmlajših je edina vozila s. Ana Šuštar. Absolutnega zmagovalca ni bilo (najboljši čas je dosegel Jurij Vončina), ampak so bili še posebej zmagovalci ti, ki so se zaradi kakršnihkoli težav pogumno spoprijeli z belo strmino. S Koroške sta prišla brata Stanko in Peter Olip, stalen udeleženec s Tržaškega, salezijanec Ivo Miklavc, pa je lansko leto preminil, zato so se ga spomnili z minuto molka.

Po tekmi je bila v gostišču tudi maša, ki jo je daroval nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. FOTO: Jože Potrpin

Organizator je bila Nadškofija Ljubljana, v njenem imenu Igor Dolinšek, gostil jih je cerkniški župnik Matej Kobal. Sponzorji so bili Gospodarska uprava nadškofije Ljubljana, Založba Družina, Mohorjeva družba Celje, Založba Ognjišče in so omogočili hrano in pijačo, časomerilce in postavitev proge (Smučarski klub Poljane), medalje. Z dobrotami so postregle ali priskočile na pomoč odrasle skavtinje iz Cerkna in tukajšnje osebje. Za konec so se v gostišču Alpska perla še okrepčali pri skupnem kosilu.

V skupini najmlajših je edina vozila s. Ana Šuštar. FOTO: Jože Potrpin

Po tekmi je bila v gostišču tudi maša, ki jo je ob somaševanju daroval nadškof metropolit Stanislav Zore in tudi nagovoril zbrane. Za izhodišče razmišljanja je vzel prebrani evangeljski odlomek o Jezusovi poti v Jeruzalem, materi Zebedejevih sinov, njihovem sanjanju o karieri, položaju, ki naj bi ga imeli v Jeruzalemu. »Dobro je, da tudi mi duhovniki večkrat premišljujemo, čigavi učenci smo. Tudi nam lahko na takšen ali drugačen način želja po karieri, uveljavitvi stopi v srce, ne samo v glavo. In takrat se s svojim Učiteljem razhajamo,« je poudaril nadškof. In nadaljeval, »kar pa paše tudi v smučarski dan. Kaj je bilo v vas, ko ste se ogrevali, bili na startu, ali je bilo, da bi zmagal, ali vsaj premagal toliko in toliko, ali je bilo mogoče čisto veselje, nad duhovniško družbo, smučanjem, snegom, vetrom, naravo? … Vendar kot Kristusovi ne želimo prednosti, se veselimo zmage, ampak se veselimo tudi vsake vožnje, vsakega gospoda, vsake sestre, ki se spusti po strmini. Gre nam za občestvo, biti skupaj. Veselimo se drug drugega, ne rezultatov.«

1/33