Smučarski dan duhovnikov
Smučarski dan duhovnikov
Dobitniki medalj: najhitrejši je bil Janez Šavs (drugi z leve), levo Blaž Cuderman, desno Janez Kobal
Tudi letos so se duhovniki, bogoslovci in laiki zbrali na tradicionalnem smučarskem dnevu, letos na smučišču Cerkno.
Na smučišču Cerkno je bil v torek, 5. marca, tradicionalni smučarski dan slovenskih škofov, duhovnikov, diakonov, redovnikov in redovnic, bogoslovcev, katehistinj in katehistov iz slovenskih škofij, prišlo pa je tudi nekaj zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije. Po smučanju so priredili tekmovanje v veleslalomu, vseh tekmovalcev je bilo okrog 76, cilj pa niso bile medalje, temveč druženje ob športnem dogodku. Tekmovali so po starostnih kategorijah po Masters pravilih; ženska in dvanajst moških kategorij.
Masters pravila omogočajo tekmovanje tudi starejšim od 30 let
Za organizacijo je skrbel Ciril Bajt, duhovni pomočnik iz župnije Markovec v Kopru, ki nam je pojasnil: »Ker je duhovnikov smučarjev z 'nabranimi' leti vedno več, mlajših pa vedno manj, smo tudi na Smučarskih dnevih že leta 2013 na Višarjah uvedli kategorije po Masters pravilih. Eden od glavnih namenov Masters smučanj je: omogočiti organizirano smučanje tudi starejšim od 30 let, tako da lahko tekmujejo s tekmovalci približno enake starosti in sposobnosti v zdravem, športnem duhu.«
Po smučanju tudi maša v Alpski perli
Po smučanju je bil v gostišču Alpska perla na vrhu smučišča družabni del srečanja. Najprej je bila maša, ki jo je daroval Slavko Rebec, generalni vikar Škofije Koper.
Mašo je daroval generalni vikar Škofije Koper Slavko Rebec.
Na začetku maše je domači župnik iz Cerknega Matej Kobal pozdravil smučarje, da so uporabili biser tega smučišča. »Pomembno je, da se zberemo tudi ob takšnih priložnostih, ne samo pri tistem, kar spada k našemu poslanstvu. Sam sicer nisem smučal, a mi je bilo lepo se srečevati, pogovarjati in videti koga, ki ga že dolgo časa nisem videl.«
Zdajšnje smuči »letijo noro hitro«
Salezijanec Ivo Miklavec je bil z 81 leti najstarejši smučar. Rodil se je leta 1938 in je bil 34 let župnik v Ankaranu, kjer je pozidal novo cerkev. Dejal je, da smuča že od mladosti, saj je doma iz Lovrenca na Pohorju, kjer se je še smučal s smučmi, ki jih je delal oče, pa tudi z dilami iz »polovnjaka«.
Levo najstarejši smučar, 81-letni Ivo Miklavc (Trebče pri Opčinah), desno Franc Kavčič (Šentviška Gora)
Zdajšnje smuči »letijo noro hitro«. Pri svojih letih je s smučanjem in tudi tekmovalno vožnjo zadovoljen, saj je to lahko pri njegovih letih že problem. Smučarskih dnevov se udeležuje že od začetka.
»Malo si pogledamo pod smučke, če še znamo 'ornk zavit'«
Med duhovniki je najboljši čas dosegel Janez Šavs. Dejal je, da se že kot kaplan v Kranju in na Vrhniki ter zdaj že dolgo kot župnik v Mavčičah redno udeležuje smučarskih dnevov duhovnikov.
Ivo Miklavc (Trebče pri Opčinah), Stanko Olip (Šteben na Koroškem), Franc Kavčič (Šentviška Gora) in Ivan Štuhec (Maribor)
Poudari, da je smučanje tudi druženje: »Malo se pogledamo, koliko smo se postarali, malo pa si tudi pogledamo pod smučke, če še znamo 'ornk zavit', če smo še v kondiciji, če smučanje še gojimo, ker to takoj vidiš, ali človek kaj vozi ali ne vozi več.« Smučanje je njegovo veliko veselje in nasploh rad gre v naravo. »Danes je lepo vreme in to so takšni dnevi, ko ne smeš biti doma.«
Utrjuje se povezanost in prijateljstvo med duhovniki
Damjan Kejžar, župnik v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami nam je povedal, da je prve smuči dobil pri šestih letih. »V grabnu za hišo smo okoliški otroci preživeli vsak prosti trenutek od prihoda iz šole do trde teme. Steptali smo si proge, iz vejevja naredili most čez potok, ga pokrili s snegom in se vozili z brega na breg. Pokojni stric Stane je iz leskovih šib naredil celo količke, soseda pa je sešila rdeče in modre zastavice.«
Smučanje je njegov najljubši šport. »Navduši me svoboda gibanja v naravi, usklajenost duše in telesa, priložnost za pogovore ali molitev na žičnici, lepota stvarstva.«
Ivo Miklavc, Damjan Kejžar (Sv. Peter pod Svetimi gorami), Jurij Vončina (Cerkno), Franc Zorec (Bakovci)
Spomnil je, da je večina duhovnikov na župnijah samih. Redki živijo v duhovniški ali redovniški skupnosti, zato je smučarski dan praznik Cerkve na Slovenskem, saj se zberejo duhovniki iz vse Slovenije in zamejstva, pa še redovnice, diakoni, bogoslovci in sodelavci. »Lepo se je srečati, poklepetati, pa tudi pomeriti, se vzpodbujati, skupaj darovati mašo. S tem se utrjuje povezanost in prijateljstvo med nami.«
Najmlajši: Florjan Ungar (bogoslovec, Slovenske Konjice), Tilen Oberwalder Zupanc (Domžale) in Luka Jesenko (bogoslovec, Godovič)
Dodal je, da se jim je letos v njegovi kategoriji pridružil čisto nov obraz. »Čeprav nam je Jurij /Vončina iz Cerknega/ že prvič na Primorsko odnesel zlato kolajno, pa se zelo veselimo, da bo oče petih otrok letos postal stalni diakon in tako še okrepil občestvo z oznanjevanjem in služenjem.«
»Skozi vse leto redno skrbim za gibanje«
Tine Tajnik, župnik v Št. Ilju pod Turjakom, je za Družino povedal, da smuča »seveda že od otroških let, ko smo se otroci iz vasi dobili v naši jami (Vigantovi) in se spuščali kar ravno v dolino in v drugi breg navzgor, da je bilo manj hoje. Po tem je bila znana naša jama daleč naokrog. V času gimnazije v Mariboru pa sem na Mariborskem Pohorju pričel z učenjem vijuganja, za kar so mi pomagali prijatelji, ki so že to znali.«
Smučanje mu pomeni priložnost za razvedrilo in predvsem ohranjanje kondicije, ko se v zimskem času manj giba. »Skozi vse leto redno skrbim za gibanje (planinarjenje in različni športi) in vsako jutro za redno telovadbo (gibalne vaje). S tem uresničujem pregovor Zdrav duh v zdravem telesu.«
Že od vsega začetka se več ali manj redno udeležuje Smučarskega dne. »To mi je v veselje in razvedrilo. Predvsem mi pomeni lepo in tudi zabavno druženje s sobrati duhovniki in drugimi udeleženci. Šport je lahko tudi priložnost za naše oznanjevanje na 'sodoben' način, ko se lahko s tem tudi mnogim približamo na drugačen način.«
Priložnost za spoznavanje različnih smučišč po Sloveniji
Tudi Vincencij Lapajne, župnik v župniji Hrenovice, smuča od malih nog.
ter Bernarda Mali in Katja Repše z Družine.
»Pri nas doma so bile včasih zime tako obilne s snegom, da so bile smuči nujna oprema pri vsaki hiši. S smučmi smo pogosto hodili v šolo in k maši. Tako sem se spotoma naučil prvih smučarskih veščin. Prve smuči mi je naredil ata. Šele več let pozneje sem si lahko kupil tovarniške smuči.«
Smučanje mu omogoča prijetno sprostitev, skrb za zdravje, stik z naravo in občudovanje božjega stvarstva, ki je v zimskem času še prav posebej lepo in enkratno.
»Smučarskega dneva slovenskih duhovnikov se rad udeležujem, ker je to priložnost za spoznavanje različnih smučišč in smučarskih krajev po Sloveniji. Obenem je to priložnost za druženje duhovnikov iz vseh škofij, pa tudi primerjava smučarskega znanja med posameznimi generacijami duhovnikov.«
Fotografije: Ivo Žajdela