Papež Frančišek je včeraj nagovoril člane Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije in ob tem zatrdil, da bi moralo imeti vprašanje smrtne kazni »primernejše in bolj usklajeno mesto« v Katekizmu katoliške Cerkve.



Te teme »ne moremo zreducirati zgolj na spomin zgodovinskega nauka«, ne da bi ob tem upoštevali dediščino sodobnih papežev, je pojasnil sveti oče in dodal, da je treba gledati tudi na »vzajemno zavedanje kristjanov, ki zavračajo sporazumen odnos do kazni, kakršna resnično spodkopava človekovo dostojanstvo«. Povsem jasno bi moralo biti, da je obsodba človeka na smrt nečloveški ukrep, ki v vsakem primeru ponižuje dostojanstvo človeka.

Smrtna kazen, je dejal papež, je »sama po sebi v nasprotju z evangelijem, ker samovoljno odloča o odvzemu človeškega življenja, ki je vedno sveto v očeh Stvarnika in o katerem lahko v končni fazi odloča le Bog, resnični sodnik«.

Papež Frančišek je spregovoril udeležencem posebne spominske slovesnosti ob 25. obletnici podpisa apostolske konstitucije Fidei Depositum, s katero je bil leta 1992 objavljen Katekizem katoliške Cerkve. V katekizmu je trenutno zapisano, da je smrtna kazen moralno nedopustna, »kolikor za obrambo človeških življenj pred napadalcem in za zaščito javnega reda zadostujejo druga sredstva« (KKC 2267), in da je treba »dati prednost nekrvavim ukrepom«.

Tudi papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. sta vedno znova pozivala k ukinitvi smrtne kazni. Oba sta spodbujala države, naj si prizadevajo za kazenske ukrepe ter zaščito javnega reda in miru brez zatekanja k smrtni kazni.

Papež Frančišek je v nagovoru dejal, da so v preteklih stoletjih, ko so bili obrambni ukrepi pomankljivi, družbena zrelost pa »še ni dosegla pozitivnega razvoja«, smrtno kazen razumeli kot »logično posledico uveljavljanja pravice, ki so jo morali upoštevati«. Žal, je nadaljeval sveti oče, so to »skrajno in nečloveško obliko kazni« dopuščali tudi papeži, s čimer so »zapostavljali primat milosti in pravičnosti«.

Frančišek je poudaril, da je Bog »Oče, ki vedno čaka na vrnitev sina, ki bo, zavedajoč se svojih grehov in zmot, prosil odpuščanja in začel z novim življenjem«. Zato človeku nihče ne sme odvzeti življenja in tudi ne možnosti za moralno in bivanjsko odrešenje, ki je v prid občestvu. Nase moramo prevzeti odgovornost za pretekla dejanja, je zatrdil papež, in spoznati, da je smrtno kazen narekovala bolj legalistična in ne toliko krščanska miselnost.

Skrb za ohranjanje moči »je privedla do precenitve vrednosti zakonov, kar je človeka oviralo pri globljem razumevanju evangelija, je prepričan papež. Toda če bomo danes, »ko se soočamo z novimi zahtevami po spoštovanju človekovega dostojanstva, ohranili nevtralen odnos, bo naša krivda še toliko večja«.

Papež Frančišek je dejal, da »skladen razvoj nauka« zahteva nov odnos do smrtne kazni in da je treba opustiti stališča v bran argumentom, ki so danes v celoti nasprotna novemu razumevanju krščanske resnice. Nujno je znova zatrditi, da je smrtna kazen ne glede na težo zločina nedopustna, saj gre za poskus proti nedotakljivosti in dostojanstvu človeške osebe.

Vir: CNA
Foto: arhiv Družine (T.S.)