Ilustriral Damijan Stepančič

Tema meseca v novembrski Mavrici je razmišljanje o smrti. Življenja s smrtjo ni konec! Smrt je vrata v novo, večno življenje.

Včasih me kdo vpraša: »Zakaj ne vemo, kdaj bomo umrli?« Malo v šali in malo zares mu odgovorim: »Če bi vedeli, kdaj bomo umrli, bi lahko ves čas do takrat delali traparije, potem bi se pa nekaj dni pred tem popravili in bi bilo vse v redu. Ker pa ne vemo, se vsak dan poskušamo truditi in naredimo tudi veliko dobrega.« Večkrat me kakšen otrok vpraša: »Župnik, ali bo moj kuža ali muca tudi z menoj v nebesih?« Po navadi odgovorim zelo preprosto: »Bog ima rad vse, kar je ustvaril. Zaupajva mu, da bo naredil tako, kot bo prav.«

Odrasli pa se včasih ob smrti zelo mladih ljudi vprašamo: »Zakaj nekdo umre tako mlad, tako zgodaj?« V tem življenju nam veliko stvari ostane skritih. Ko umre mlad človek ali celo otrok, vedno ostanemo brez besed. Največ, kar lahko naredimo, je, da smo družini pokojnega v oporo in pomoč in da zanjo molimo. Kristjani verujemo, da bomo v večnosti dobili odgovore tudi na ta vprašanja.

Kristjani naj bi se smrti ne bi bali, saj verujemo, da nas po smrti čaka veselo življenje pri Bogu.

Jezus je večkrat rekel: »Bodite kakor otroci.« Če povežemo njegove besede in to, da vas, otrok, ni strah smrti, lahko rečemo, da nam želi povedati troje:

1. Dobro izrabite čas in naredite čim več dobrega zase in za druge.
2. »Ne bojte se smrti, ker sem jaz (Jezus) močnejši!«
3. Življenja s smrtjo ni konec! Smrt je le vrata v novo, večno življenje.


Jezus je k nam prišel zato, da bi večno živeli v sreči. Torej se je Jezusa dobro držati in mu ostati blizu. In kako mu najlažje ostanemo blizu? Tako, da:

- se z Jezusom pogovarjamo (molitev),
- ga obiskujemo (gremo k sveti maši),
- živimo tako kot Jezus – delamo dobra dela.


Priporočimo se za zadnjo srečno uro

Spominjam se, ko sem kot otrok s staro mamo molil molitev Angel Gospodov. Po molitvi je stara mama dodala: »Pa zmoliva še en očenaš za srečno zadnjo uro.« Nekoč sem jo vprašal, kaj to pomeni. Pojasnila mi je: »Edino Jezus nam lahko pomaga priti v nebesa. Ko molimo za srečno zadnjo uro, prosimo Jezusa, da ga nikoli ne bi zapustili, ampak bi mu vedno ostali blizu.«

Od takrat tudi jaz večkrat molim za ta namen. Pozneje sem izvedel, da se nekaterim svetnikom še posebej lahko priporočamo »za srečno zadnjo uro«.

Eden najpomembnejših je sveti Jožef. Po krščanskem izročilu sta ob njegovi smrtni postelji stala Jezus in Marija, ki sta mu pomagala priti v nebesa. Prav zato velja sveti Jožef za posebnega priprošnjika za srečno zadnjo uro. V ta namen se priporočamo še sv. Krištofu, sv. Urhu, sv. Barbari, sv. Judu Tadeju in sv. diakonu Štefanu.


Kaj pa o smrti in življenju pravi Sveto pismo?

Vsak od nas ima svobodno voljo in lahko izbira, kam želi: v življenje ali smrt: Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod. (5 Mz 30,19)

Jezus je močnejši od smrti: Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim. (Apd 2,24)

Tudi mi se moramo truditi: In če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v življenje, kakor da imaš obe očesi, a si vržen v peklensko dolino ognja. (Mt 18,9)

Greh je vir smrti, Bog pa je vir življenja: Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rim 6,23)

Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več … Glej, vse delam novo! Prim Raz 21,1-5

Dragi otroci in mladi, ne bojmo se smrti! Raje se trudimo za življenje! Življenje je to, da si upamo začeti nekaj novega in ne iščemo izgovorov, da ne bi naredili kaj dobrega. In ko delamo, skušajmo vse delati z veseljem.