Z dvigom življenjskega standarda, dostopnejšo izobrazbo in razvojem tehnologije prihaja do skrb vzbujajočih sprememb v našem očesnem zdravju – do porasta kratkovidnosti. Je kot kulturni fenomen, ki druži ljudi vseh držav po svetu, katerih življenjski stil je tak, da ne morejo živeti brez pametnih naprav. Starostna meja otrok, ki dobijo svoja prva očala zaradi kratkovidnosti, se niža. Gre za paradoks v sodobnem izobraževanju: otroci morajo za namene šole veliko časa presedeti za zaslonom, da potem zaradi kratkovidnosti ne vidijo na šolsko tablo. Za zdaj kratkovidnost še ni tako zelo težavna. Kdor s težavo vidi predmete od daleč, gre k očesnemu zdravniku, dobi očala in zopet vidi. A vendar: če se bo ta trend nadaljeval, bo do leta 2050 kratkovidna polovica svetovne populacije. Kako bomo gledali na to?

O tem in sorodnih vprašanjih smo se pogovarjali z diplomirano tiflopedagoginjo Jeleno Žagar iz Cetra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabo...