So vama ljubša redka in nenavadna imena ali raje prisegata na klasična? Imata rada, da je za imenom zgodba in pomen, ali si želita predvsem, da se ime dobro sliši? Glede na vajine želje se lahko znajdeta tudi – na križišču: tam, kjer se vajina okusa in predstave glede imen križajo in ne skladajo. V katero smer prižgati »žmigovec«, da bo obema prav?

Včasih se mi je zdelo hecno, da par ne bi mogel najti za otroka vsaj enega imena, ki bi bil všeč obema. Pa sva se s svojimi že tako različnimi okusi za stil znašla ravno na tem križišču. Če bi zavila v mojo, manj klasično smer, bi bile punčke Anastazije, Lize, Josipine ali pa mogoče na novo obujene Irence, Dore, Rezike, Slave. Po možu pa bi bile manj izstopajoče Ane, Eve, Vide, Lucije … Moji fantki bi bili: Rupert, Klavdij, Kancijan … Moževi pa Jakob, David, Pavel, Fran … Kako sva se znašla v praksi? Srednja pot? Midva je nisva našla. Ime, ki je nekje vmes med okusoma obeh, na koncu ne bi bilo všeč nikomur izmed naju. Tako zdaj...