»Kako vam je kaj všeč, če vas kdo boža s cevjo pištole po vratu in vam ob tem govori, da je vaš zaščitnik, fajter za vaše pravice, za vašo svobodo? S širokim brezizraznim smehljajem, ki izgine samo, če opazi, da se potite? In če smehljaja ne vračate s smehljajem, je to nehvaležnost: 'Hej, se tako plačuje naša žrtev?' Če zastokate od nelagodja, ko vam mrzli jekleni prst nežno drsi po koži, je to že sovražni govor, če pa ste tako predrzni, da celo kaj rečete o tem početju, ste fašist … 'Prst svetovne pravičnosti je že na petelinu,' zapreti otročji glas in smehljaj – je še bolj širok …« »Kakšna bizarna izmišljija! Kakšna perverzna neumnost!« »Kajneda, kaj se nam res dogaja!« »Ne, ne, ta tvoja zgodbica! Bolno! Odkod ti to?! To se nikjer ne dogaja!« »Res ne?« »Ne in ne! Razen v tvojem pisanju: te slike ni v medijih, strokovna pamet takšnih traparij ne zaznava, resnica, ki nam jo odkrivata kritična teorija in umetnost, je absolutno drugačna. Torej?«

Torej: ni važno, kaj se zares...