Večkrat se sprašujem, kaj je prosti čas in kaj delo, kaj dolžnost, kaj sprostitev. Včasih sem slabe volje, ko moram po vrnitvi z jutranjega razvažanja otrok pospraviti razdejanje po zajtrku, ker se mi zdi, da s tem trpi moj »delovni dan«. Ko pa sem si zadnjič med pospravljanjem zapela, sem se s tem neizmerno razvedrila in bi najraje še kaj postorila z rokami po hiši, da mi ne bi bilo treba sesti za računalnik.

Podobno je s kakšnimi opravki. Zgodilo se nam je že, da smo imeli v enem dnevu obisk pri ortodontu, strokovno izobraževanje, nakup oblačil, obisk lekarne, ure v glasbeni šoli, bralno skupino, obisk frizerke, obisk čistilnice … Ravno na take dni, ko drvim sem in tja in moram pošteno gledati na uro, da kje ne zamudimo ali da ne pozabim česa pomembnega, se pokaže, kako lahko nekaj sicer prijetnega, kar bi marsikdo štel kot luksuz in prosti čas, postane neprijetna obveznost, dolžnost. Umetnost se mi zdi ob takih dnevih znati najti predah. Pa vendar mi ga je uspelo – s si...