Dedi in babi popoldne v senčki: »Edi, zakaj strmiš vame?«

»Očarala me je tvoja lepota.«

»In?«

»In upam, da mi narediš sendvič.« 

»Mej dunej mama, jaz pozabim čisto
na vse, ko berem tako napeto knjigo!«

»To ti pa verjamem na besedo. Ker jaz
sem babi, ne mami.«

»Babi, kaj imaš to na nočni omarici?«

»Ah, te zamaške uporabljam, če dedi smrči.«

»Kaj pa narediš z njimi?«

»Dam si jih v ušesa.«

»A, sem mislil, da jih daš dediju v nos.«