Vsi še živeči sorodniki jo poznamo le iz pripovedovanja našega očeta oz. starega očeta, pa vendar se čutimo povezani z njo. Vseh 76 let, odkar so Anico Štefanič mučili, posilili in ubili partizanski terenci, naša rodbina obiskuje njen grob v gozdu na griču Gradišče nad Srževico (vzhodno od Ponikve), skrbi zanj in Anico vključuje v molitve. Z leti in odraščanjem vsaka nova generacija počasi izve tudi grozljive okoliščine, v katerih je Anica umrla, in ob tem zasluti hvaležnost in olajšanje njenih najožjih sorodnikov, brata, staršev, sester, da so takrat našli njeno zagrebeno truplo in tako vsaj smeli vedeti, kje je pokopano njeno telo. V nedeljo, 31. oktobra, na dan pred vsemi svetimi, smo na pobudo in v organizaciji Roka Metličarja, pri Aničinem grobu zanjo darovali mašo in imeli pogrebni obred. Zelo pomenljivo, ganljivo, spravno dejanje. Iskrena hvala duhovnikom in vsem zbranim pri maši; sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.

B. S.