Ob tem malo poznanem služabniku spoznamo, kako je človekova edina moč Gospodov klic in izvolitev, ki vzdrži tudi med preizkušnjami ter odpira poti, ki jih nihče ne more zapreti. Zato nas Beseda kliče k popolnemu zaupanju v Gospodove načrte. »Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl.« Kdor namreč vso svojo moč položi v Gospoda in njegovo Besedo, prejme »ramena, ki vzdržijo težo mnogih« in avtoriteto »odpiranja in zapiranja«, ki je ne more pridobiti nobena samovoljna človekova težnja. Pozneje bodo to moč prejeli apostoli, s krstom pa jo na poseben način vsi mi, ki smo poklicani »razvezovati«, tj. odpuščati, odpirati vrata src med nami in graditi mostove dobrote, ki jih nobena poplava ne bo mogla odnesti.