Stranka SLS je bila pred dvema desetletjema in pol druga najpomembnejša politična sila v državi. Na parlamentarnih volitvah leta 1996 je tako osvojila skoraj dvajset odstotkov glasov in 19 poslancev. Takrat je stranko vodil Marjan Podobnik, ki se je s podobno vlogo znova soočil leta 2018. Njegova vrnitev na čelo stranke ni prenesla želenega rezultata. Stranka SLS je s 26 župani, kar je največ med vsemi strankami, sicer ostala pomembna politična sila na lokalni ravni. Izrazito neuspešna pa je ostala na državni ravni, saj se ji po letu 2014 še tretjič ni več uspelo priti v parlament.

Slab volilni rezultat je bil razlog za ponovno slovo Podobnika. Ta je svoj odstop sicer napovedal že nekaj dni po parlamentarnih volitvah. Ob tem je dejal, da si bo skupaj s sodelavci zavzel za osvežitev stranke ter vsebinsko in kadrovsko razširitev njenega delovanja.

Kakšne Slovenije si želimo?

Vodenje stranke je tako prevzel 37-letni politolog Marko Balažic. Pred njim je zahtevno delo. Že jeseni čakajo stranko lokalne volitve, stranka pa mora v naslednjih letih dognati tudi strategijo, kako se znova prebiti v parlament. Kot je neposredno po izvolitvi poudaril Balažic, je, če želimo iti naprej s starimi vzorci nehati: "Ukvarjati se moramo s tem, kakšno Slovenijo si želimo in kakšne odgovore na ključna vprašanja bomo ponudili, ne pa s tem, kakšne zamere so se dogajale v preteklosti". Sam meni, da je to edina prava pot, ki jo morajo opraviti tudi drugi na zmerni desni sredini.

Delegati so na kongresu izbrali tudi nove podpredsednike ter člane in članice izvršnih odborov. Podpredsedniki in podpredsednice stranke postali Mihaela Rožej, dosedanji predsednik Kmečke zveze pri SLS Marko Cigler, prva podpredsednica pa je postala dosedanja predsednica Nove Generacije – podmladka SLS Kaja Galič. Slednja je v svojem nastopu opozorila na to, da mladi potrebujejo predvsem proste roke: "Ne potrebujemo države, ki nas omejuje in nam diha za ovratnik. Starejši nam bodite v oporo, vaše znanje in izkušnje nam bodo v pomoč, a pustite nam, da storimo tudi kakšno napako, iz katere se kaj naučimo, da bomo tudi zrasli v odgovorne državljane. Mladi velikokrat pozabljamo, da politična aktivnost pomeni tudi družbeno odgovornost." K temu je dodala, da se bo, če se bo njihov glas slišal, dvignila tudi njihova politična aktivnost.

Stranka naj bi se v naslednjih letih vrnila k svojim koreninam. Novi predsednik je svojo vizijo tako povzel z besedami: "Slovenska ljudska stranka mora zopet postati močna zmerna stranka, ki bo sledila viziji Ivana Omana, da Slovenija potrebuje liberalno državo in konservativno politiko. Liberalno v smislu, da se država ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje, konservativno pa v smislu, da se velja držati najprej preverjenih stvari, ne pa eksperimentirati, kjer za to ni potrebe."

Preseči zastarele vzorce slovenske politike

Kot je bilo rečeno, bo novo vodstvo stranke pred izjemno zahtevno nalogo. Novega predsednika smo zato vprašali, kaj je po njegovem vzrok za strankin neuspeh in kako bo stranka vzroke za tega premagala.

Balažic ocenjuje, "da se je v preteklosti preveč energije izgubljalo ob neposrečenih merjenjih moči znotraj stranke, kar se je kazalo tudi navzven, namesto da bi se jo posvečalo ključnim vprašanjem, ki zadevajo Slovenijo. Zato je iz stranke, ki se ni nikoli ustrašila zgodovinskih izzivov in prevzemanja odgovornosti, odpadel marsikateri vidni posameznik.

Drug problem pa je, da stranka razen kmetijstva (ki je sicer izjemnega pomena) nikakor ni znala ponuditi področja, ki bi ga lahko kredibilno upravljala. Ljudske stranke v tujini ponujajo širino in zato tudi vladajo."

Kljub vsemu je stranka na lokalni ravni še vedno močna. Zato Balažic vidi v lokalni mreži izjemen potencial za to, "da končno presežemo zastarele vzorce slovenske politike, ki se še vedno sprašuje, s kom česa ne bo naredila. Namreč, lokalna raven je najbližja človeku glede reševanja problemov. Slovenija bo zadihala s polnimi pljuči šele, ko bo ponudila rešitve za te probleme od spodaj navzgor."

Kakšne vrednote potrebuje Slovenija?

Preskok navzgor pa bo mogoč le s pomočjo drugačnih vrednot - takšnih, za katere bodo volivci ocenili, da jim omogočajo pot navzgor. Kaj jim na tem področju lahko ponudila SLS? Kakšne bodo njene vrednote za bližajoči se programski kongres?

Kot ugotavlja Balažic, je večina Slovencev in Slovenk po svoji biti konservativnih, stranka pa je bila vedno in povsod branik dobrobiti posameznika. Prava pot za uresničevanje te dobrobiti pa je po njegovem mnenju "vizija Ivana Omana, da Slovenija potrebuje liberalno državo in konservativno politiko. Liberalno v smislu, da se država ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje, konservativno pa v smislu, da se velja držati najprej preverjenih stvari, ne pa eksperimentirati, kjer za to ni potrebe."

Zato mora stranka "ob spopadanju s pretresi vedno dražje hrane, energetske draginje in gospodarske negotovosti znali zaščititi zdravje tistih brez bogastva in poiskati dragoceno ravnovesje med varnostjo, ki je prepogosto ogrožena, in človekovim dostojanstvom, ki je prepogosto zanikano." 

Ob tem se stranka namerava za začetek osredotočiti na dileme okoli stebrov hrane, podjetništva in trajnosti: "Ne moremo namreč prehranske samooskrbe reševati tako, da slabšamo socialni položaj z višjimi katastrskimi dohodki tistim, ki hrano proizvajajo, v zameno pa ponujamo bagatelo. Ali pa, da dodatno obremenjujemo državljane z davščinami, hkrati pa ob rekordnih prilivih v državni proračun ne krčimo javnega aparata," poudarja Balažic.

Pri tem bodo zaveznike iskali zlasti med tistimi, ki menijo, da bi morali v Sloveniji na prvo mesto postavljati dobrobit posameznika, ne pa parcialnih interesov. Tistih, ki menijo, "da mora biti Slovenija socialno pravična, in kjer je delo cenjeno. Predvsem pa Slovenijo, kjer se naši otroci ne delijo na vaše in naše" svoje razmišljanje o prihodnosti SLS zaključuje Balažic.