Spominski večer v počastitev mariborskih škofov Karlina in Grmiča [FOTO]
Spominski večer v počastitev mariborskih škofov Karlina in Grmiča [FOTO]
V počastitev obeh obletnic je Nadškofijski arhiv v sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani – Enota Maribor in stolno župnijo Maribor v torek, 6. junija, v Slomškovi dvorani na Slomškovem trgu v Mariboru pripravil poseben spominski večer z odprtjem dveh arhivskih razstav in s strokovnim posvetom ter v stolnici z mašo, ki jo je ob somaševanju škofa Maksimilijana Matjaža, upokojenega nadškofa Marjana Turnška in več duhovnikov vodil nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Večeru so se pridružili tudi številni profesorji, gostje iz Stare Loke in Sv. Jurija ob Ščavnici, rojstnih krajev obeh škofov, in druge ugledne osebnosti.
Ob odprtju so zbrane nagovorili generalni vikar nadškofije Janez Lesnika, nadškof Cvikl, dr. Stanislav Slatinek, prodekan Teološke fakultete, voditelj oddelka v Mariboru, župnik Peter Nastran kot predstavnik župnije Stara Loka, župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Franc Čuš, stolni župnik Danijel Lasbaher in avtorica razstave Lilijana Urlep. V kulturnem programu so se predstavili učenci baletno-glasbene šole Antona Martina Slomška v Mariboru.
Na strokovnem posvetu so predavatelji – dr. Aleš Maver, zgodovinar (v njegovi odsotnosti je predavanje prebral dr. Andrej Hozjan), dr. Ivan Štuhec, teolog, mag. Lilijana Urlep, arhivistka, dr. Slatinek je bil moderator – osvetlili življenje in delo obeh škofov, ki sta s svojim delom vsak na svoj način zaznamovala svoj čas in prostor.
Dr. Maver je v poskusni analizi tega, kar je škof Grmič pustil za seboj, obudil osebne spomine iz srečanj s škofom, razprave s škofom v mislih in na daljavo ter ponudil premislek o včasih protislovnem spominskem blagu. »Zdi se mi, da ne prej ne pozneje v Cerkvi na Slovenskem ni bilo posameznika, ki bi tako zaznamoval določeno obdobje, kot je svoje desetletje Grmič. Na misel mi sicer prihajajo Anton Mahnič s konca 19. stoletja, ki pa v času, ko je bil na Slovenskem najvplivnejši, ni imel škofovske avtoritete. Pa tudi Anton Martin Slomšek in Anton Bonaventura Jeglič. Vendar je pri obeh zadnjih vprašanje, ali je imela njuna vodilna vloga za sodobnike vseslovenski značaj, kakor ga je imela Grmičeva.« V nadaljevanju je skušal odgovoriti, kako je škof iz Maribora mogel doseči ta vpliv. Po njegovem mnenju je bila večina razlogov zunanjih … Kljub vsemu je potrebno poudariti, da se je Cerkev v Sloveniji po njegovi smrti od njega poslovila zelo dostojno. Priznali so njegove zasluge za razvoj slovenske teologije in vrnitev teološkega študija v Maribor.
Dr. Štuhec je spregovoril o temni strani škofa Grmiča. Kot osebni udeleženec zgodbe, zahvaljujoč udbovskim arhivom in knjigi Ljerke Bizilj Cerkev v policijskih arhivih. Ob koncu je podal nekaj tez, s katerimi je želel, da se to gradivo v udbovskih arhivih enkrat tudi razišče in si to dozdevno enkrat nekako pridemo na čisto o vlogi škofa Grmiča.
Urlepova se je v svojem predavanju ustavila predvsem pri vprašanju imenovanja Karlina za lavantinskega škofa, sicer je bil škof treh škofij.
Nadškof Cvikl pa je v pridigi pri maši najprej spomnil, da je »lik škofa Karlina v sodobnem, hitro se spreminjajočem svetu, morda že nekoliko oddaljen, a kljub temu ostaja kot svetla zvezda na nebu, kot tisti, ki je izgoreval za zaupano mu škofijo.« Delovanje škofa Grmiča nam je nekoliko bliže. Ta se je v zgodovino zapisal s svojim obširnim teološkim, pastoralnim, publicističnim in vzgojnim delovanjem. »Oba škofa, tako dr. Andrej Karlin, kot tudi dr. Vekoslav Grmič, sta vsak v svojem obdobju in vsak na svoj način izpolnila svoje poslanstvo oznanjevanja in bila pri tem neutrudna.«
Več fotografij Jožeta Potrpina pa v spodnji fotogaleriji (klik za povečavo na prvo fotografijo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).