Blaž Zorko je prejel mašniško posvečenje in oblekel mašni plašč. FOTO: Marko Mesojedec

Nadškof Zore na ambonu, desno pa vidimo Blaža Zorka še v diakonskem oblačilu. FOTO: Marko Mesojedec

Blaž Zorko prihaja iz Kosez v Ljubljani. »Smo šestčlanska družina. Mlajši brat in dve mlajši sestri. Odraščal sem v Ljubljani. Celotna družina je dejavno vključena v župnijo. Mama je katehistinja, sodeluje v ŽPS, pri Karitas in kjer je treba priskočiti na pomoč.« Ministrirati je začel že zelo zgodaj. Kmalu se je oblikovala skupina mladih, ki so bili v farovžu kot doma in so se tam dobro počutili.

Somaševanje s škofi in nuncijem vodi ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. FOTO: Marko Mesojedec

»Doma je bila zmerna katoliška vzgoja. Ob nedeljah smo šli k maši, vsak dan smo imeli skupno molitev, peli smo v zboru. Ves čas smo bili spodbujeni k sodelovanju v župniji. V osnovno šolo sem hodil v Ljubljani in potem v Škofijsko klasično gimnazijo,« se spominja Blaž. »Dali so mi veselje do življenja in zavest, kako pomembno je imeti dobre medsebojne odnose. Da je vera pomembna v življenju. Da je treba biti samozavesten, odločen in vedeti, kaj hočeš v življenju. Čutim, da mi stojijo ob strani.«

Že v otroštvu je vedel, da želi postati duhovnik

O duhovništvu je Blaž začel razmišljati že v osnovni šoli. Potem tudi v gimnaziji. Tam je še malce prečiščeval in se potem odločil. »Doma so slutili, da razmišljam v tej smeri, in me tudi podprli, čeprav o tem nisem kaj dosti govoril. Odločitev so tudi z veseljem sprejeli. Škofijska gimnazija je bila lepo, zdravo okolje in spodbuda na tej poti. Sploh kakšne duhovne obnove in izleti,« pove Blaž.

Blaž Zorko. FOTO: Tatjana Splichal

Ministriranje mu je veliko pomenilo. »To sem tudi z velikim veseljem počel. Pomembno vlogo so imeli tudi ministrantski kvizi, ki so v meni prebujali željo po nečem več. Od duhovnikov mi je bil lep zgled domači župnik Igor Dolinšek, ki me je krstil in bo na isti župniji dočakal tudi mojo mašniško posvečenje. Nikoli ni kaj posebej spraševal, imeli pa smo zgled gostoljubnosti, domačnosti in sprejetosti v župnišču.«

Včasih je pomislil, da je bila pot do duhovništva preveč gladka. A je v 3. letniku Teološke fakultete in bogoslovja prišel do gotovosti in mirnosti, da je ta pot prava. Vsake duhovne vaje so ga še dodatno utrdile v odločitvi.

Novomašno geslo: »Stati pred teboj in ti služiti«

Blaž je geslo našel v Drugi evharistični molitvi. Pred očmi je imel predvsem liturgičen vidik, ko celotno ljudstvo stoji pred Bogom. »Nagovorila me je misel, da je duhovnik nekdo, ki v molitvi stoji pred Bogom v svojem življenju. Prinaša ljudi pred Boga. Posluša in se napaja pri oltarju, da lahko potem oznanja. Brez molitve človek postane suha zemlja. Ta citat me je nagovoril, ko sem bral članek papeža Benedikta XVI. Za magistrsko nalogo sem imel Ciprijana in evharistično molitev. V tem času pa je umrl tudi papež Benedikt XVI. in odločitev za to geslo je bila sprejeta.«

»Liturgijo vidim kot enega najbolj močnih živih stikov z Bogom. Je vstopanje v skrivnost odrešenja. Prejemanje moči za življenje. Večnostna dimenzija, ki stopa v naše življenje in ga dela polnejšega in okrepljenega. Je hrana za vero.«