Akt o ustanovitvi so podpisali v Radencih 11. januarja 1992, nastal je na podlagi pravil Zakona o ustanovah iz leta 1930, saj leta 1992 Slovenija za to področje ni imela ustrezne zakonodaje.

Ustanovni člani Trstenjakove fundacije so bili: akademik in častni občan Ljubljane dr. Anton Trstenjak, dr. Ludvik Toplak, Milan Lovrenčič in predstavniki občin Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in Lenart (Alojz Vogrinčič, Mirko Prelog, dr. Jože Bešvir, Jože Škrlec in Vojteh Rajher). Ustanovitelji so se dogovorili, da bo ustanova poimenovana po akademiku Antonu Trstenjaku in da bo sedež v Ljubljani.

Slavnostna akademija Ustanove dr. Antona Trstenjaka v atriju SAZU. FOTO: Ivo Žajdela

Pospeševanje vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz

Osnovno poslanstvo ustanove je pospeševanje vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.

Svoje poslanstvo ustanova uresničuje z naslednjimi dejavnostmi: štipendiranjem podiplomskega študija (specializacije, magisteriji, doktorati), sofinanciranjem inovativnih in razvojnih projektov, sofinanciranjem znanstvenih in strokovnih simpozijev in kongresov, navezovanjem stikov z naprednimi znanstvenimi, razvojnimi, izobraževalnimi in poslovnimi institucijami v Sloveniji, EZ in svetu ter s promocijo Trstenjakove filozofije »človek človeku človek«.

FOTO: Ivo Žajdela

Ustanova dr. Antona Trstenjaka si prizadeva s svojim delovanjem zagotavljati visoke moralne, znanstvene in splošne družbene standarde, ki vodijo v dolgoročni in kakovostni vsestranski razvoj Slovenije.

Štipendirali so 54 doktorskih in 88 magistrskih študentov

Kot je v uvodnem nagovoru na slovesni akademiji dejal predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič, je v 30-letnem delovanju v korist Slovenskih goric, Prlekije in Haloz ter Slovenije nasploh, Trstenjakova ustanova štipendirala 54 doktorskih in 88 magistrskih ter specialističnih študentov na slovenskih in tujih univerzah. Izvedla oz. soorganizirala je 23 simpozijev in raziskav, 59 različnih inovativnih projektov, 55 ostalih prireditev ter promocijskih dogodkov. Finančno je podprla izdajo 35 knjig, monografij in zbornikov.

Predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič. FOTO: Ivo Žajdela

Celotna vrednost štipendij, izvedenih projektov in ostalih dejavnosti je bila več kot milijon evrov. Akademik Anton Trstenjak je bil rojen na območju Radgonskih goric. V dogovoru z ustanovitelji je v Ljubljani, na Trubarjevi 3 zasadil vinsko trto, ki ima zanimivo zgodovino. Za trto skrbi Združenje slovenskega reda vitezov vina – viteško omizje.

Med govorom predsednika uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušana Gerloviča. FOTO: Ivo Žajdela

Slovesnosti so začeli s koncertom Slovenske filharmonije na Ptuju

S slovesno akademijo je Ustanova dr. Antona Trstenjaka zaključila aktivnosti, ki so jih namenili 30-letnici delovanja. Aktivnosti so začeli s koncertom Slovenske filharmonije na Ptuju (2022) in nadaljevali na Dvorcu Jeruzalem. Glasbeni in plesni program svečani akademijo sta izvedli Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani ter Alma Mater Europaea – Akademija za ples.

Kip Antona Trstenjaka in vinska trsta na Trubarjevi ulici 3 v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Izvedbo slovesne akademije je podprla tudi Občina Gornja Radgona, saj je rojstni kraj akademika Trstenjaka v kraju Rodmošci. Na akademiji so bili predstavniki države, univerz, Alme Mater Europaea, SAZU in drugih ustanov, sodelovali so tudi predstavniki iz Zveze društev general Maister in Združenja slovenskega reda vitezov vina – viteško omizje Ljubljana.

Anton Trstenjak, rojen na območju Radgonskih goric, je na Trubarjevi 3 v Ljubljani zasadil vinsko trto, ki ima zanimivo zgodovino. FOTO: Ivo Žajdela

Anton Trstenjak je gojil kulturo dialoga

Slavnostni nagovor na slovesni akademiji je imel akademik dr. Jože Krašovec, ki je dejal, da je Anton Trstenjak v biografijah predstavljen kot slovenski filozof, antropolog, psiholog, teolog in duhovnik. Njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka, antropološka, filozofska, kulturološko-narodnostna ter teološka dela. »Trideset let ustanove Antona Trstenjaka pa je posebna priložnost za premislek, kako dragoceni so sadovi njegovega življenja in delovanja za vzgojo in izobraževanje naslednjih generacij. Večkrat sem slišal oceno, da je Trstenjak gojil kulturo dialoga in si je vedno prizadeval za edinost med ljudmi. Razprtije so ga zelo motile. Izkušnja iz osebnih stikov z njim in iz ocen drugih me je spodbudila, da sem za svoj nagovor na današnji slovesnosti izbral tematiko z naslovom Filozofske in teološke osnove edinosti.«

Slavnostni nagovor na slovesni akademiji je imel akademik dr. Jože Krašovec. FOTO: Ivo Žajdela

Izkazovanje sočutja do človeka v stiski

Dr. Krašovec se je spomnil na leta, ko je kot študent poslušal Trstenjakova predavanja, in ta spomin ga vodi po obsežni zgodovini filozofije v odnosu do temeljnega vira judovsko-krščanske civilizacije. »Pozoren sem na dejstvo, da so med njegovimi publikacijami izsledki strogo analitičnih raziskav, širokopoteznih sintez za najzahtevnejše ume in poljudnih knjig za najširši krog ljudi, ki jih pestijo najbolj splošne življenjske težave. Za vse pa je značilno iskanje edinosti v pluralnosti, dobrega pri vsem videzu brezupne odtujenosti, predvsem pa izkazovanje sočutja do človeka v stiski.«

»Za človeka gre«, je bil njegov moto. Zato je toliko ljudi bralo njegove poljudne knjige. Znano pa je tudi, da so mnogi iskali oseben stik z njim, ko so potrebovali nasvete, kako naprej v prihodnost.

Govor akademika Krašovca je v priponki.

Govor Jožeta Krašovca.doc