Preden je bila slovenščina leta 1849 priznana za enega od uradnih jezikov Avstrijskega cesarstva, so v njej le izjemoma nastajali uradovalni zapisi, čeprav je uradovanje na nižjih ravneh pogosto potekalo po slovensko. Ključni razlog za tako šibko pisno uradovalno prakso je bila odsotnost oblastnih vzvodov, ki bi dali jeziku ustrezno veljavo, zato tudi ni bilo slovenske pisne uradovalne tradicije in usposobljenih uradnikov. Pri uradovalni sloveniki iz tega časa gre skoraj vedno za skromne priložnostne zapise za ustno rabo, in ne za dokumente v pravem pomenu besede.

Prelomna sreda 19. stoletja

Implicitno priznanje slovenščine za enega od desetih uradnih jezikov Avstrijskega cesarstva (1849) se je v praksi udejanjalo predvsem v prevajanju zakonodaje v vse priznane jezike. A boj za uveljavitev slovenskega jezika v različnih sferah javnega življenja, kot je zahteval program Zedinjene Slovenije iz revolucionarnega leta 1848, se je s tem šele prav začen...