Letošnje, že sedmo srečanje slovenskih in hrvaških vernikov bo v soboto, 19. oktobra 2019, v Krašiću, rojstni župniji bl. Alojzija Stepinca. Potekalo bo v duhu gesla Pošlji delavce na svojo žetev, ki je vzeto iz Lukovega evangelija (Lk 10, 2). Slovenski odbor vodi škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, člani pa so predstavniki vseh šestih nad/škofij in KORUS-a, ki so posebej zadolženi, da v svojih okoljih poskrbijo za animacijo in udeležbo na srečanju.

Skupno geslo srečanja so izbrali člani pripravljalnega odbora, saj so strinjali, da Cerkev v obeh državah potrebuje nove duhovniške poklice. Zato bo letošnje srečanje prežeto z molitvijo za nove duhovniške poklice v Cerkvi na Slovenskem in Hrvaškem. Skupaj bomo molili za dar dobrih in svetih duhovnikov, ki bodo na priprošnjo bl. Alojzija Stepinca in v njegovem svetem zgledu našli spodbudo za oznanjevanje evangelija in za življenje po veri v zvestobi Kristusu in Katoliški Cerkvi.

Slovesno somaševanje slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov bo ob 11. uri vodil zagrebški kardinal Josip Bozanić. Nagovor med mašo bo imel mariborski nadškof Alojzij Cvikl, na koncu slovesnosti bo ljubljanski nadškof Stanislav Zore hrvaške gostitelje povabil na osmo srečanje, ki bo, predvidoma, leta 2021 v Sloveniji. 

Uvodni duhovni program v Krašiću, ki se bo začel ob 9.30, bodo pripravili bogoslovci zagrebškega in ljubljanskega semenišča. Bogoslužje bo potekalo na trgu pred cerkvijo. Pred in po slovesnosti bo mogoče v cerkvi obiskati Stepinčevo kapelo, v župnišču pa si ogledati spominske sobe, kjer je kardinal živel v hišnem zaporu in tam tudi umrl.

Kot je znano, je bl. Alojzij Stepinac zelo zaslužen za slovenske duhovnike, ki so jih Nemci med drugo svetovno vojno izgnali na Hrvaško. Kar 534 slovenskim duhovnikom je našel zatočišče v župnijah zagrebške nadškofije. Največ jih je bilo iz tedanje mariborske škofije (preko 300), sledijo duhovniki iz tedanje ljubljanske škofije potem pa še redovniki iz različnih skupnosti. »Njegovo ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini mariborske škofije,« je zapisal nekdanji mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki je bil tudi sam med izgnanimi duhovniki.
 
Janez Gril
Koordinator pripravljalnega odbora

Reportažo s srečanja boste lahko prebrali v naslednji številki Družine.

Foto: arhiv Družine