Slovensko gospodarstvo kar v 90 odstotkih odvisno od ruskega zemeljskega plina
Slovensko gospodarstvo kar v 90 odstotkih odvisno od ruskega zemeljskega plina
Predsednik GZS Tibor Šimonka je izpostavil, da je Slovenija močna industrijska država, pri čemer velik del odpade na energetsko intenzivna podjetja. Značilnost slovenskega gospodarstva je velika odvisnost od zemeljskega plina, pri čemer gre v devetdesetih odstotkih za ruski plin.
Gospodarska rast se je povečala, »a slika je varljiva«
Predsednik GZS Šimonka je ministru predal željo, da ministrstvo v svoji komunikaciji na evropski ravni opozori na specifičnosti Slovenije glede odvisnosti od zemeljskega plina in dodal, da se je gospodarska rast sicer povečala, a je slika varljiva in ne zrcali resnosti razmer, saj gre ta rast delno »na račun tega, da so nekatere druge ekonomije bolj klecnile in je bilo izvedeno precej zakupa energentov po ugodnejših pogojih«.
Prihodnost v sončni energiji in alternativnih virih
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je poudaril, da Slovenija še nikoli doslej ni bila v taki poziciji kot sedaj. »Smo na precepu, dohitevajo nas grehi iz preteklosti, ko je primanjkovalo tudi strateškega razmišljanja … Preteklosti ne moremo spremeniti, sedanjost lahko usmerjamo, nikoli pa ne smemo pozabiti, kam želimo iti.« Zaradi rasti stroškov energentov bi se morala podjetja po njegovem mnenju v večji meri usmeriti v sončno in druge alternativne vire energije: »To se splača, se hitro povrne in dolgoročno prispeva k reševanju energetske odvisnosti.« Septembra naj bi bil odprt še en razpis za te namene.
Značilnost slovenskega gospodarstva je velika odvisnost od zemeljskega plina, pri čemer gre v devetdesetih odstotkih za ruski plin.
Podpora drugemu bloku JEK in sončnim elektrarnam
Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je povedal, da je na strateški ravni zeleni prehod izredno pomemben del zborničnih aktivnosti. »Govorimo o podpori drugega bloka JEK, sončnim elektrarnam in krepitvi našega distribucijskega sistema. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da to zastavimo kot prioriteto države. Pričakujemo, da bomo v to šli skupaj.«
Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal pa je na današnjem srečanju še enkrat pozvala, da je treba glede cen energentov takoj sprejeti ukrepe za gospodarstvo, pri čemer je potreben širši nabor ukrepov, ki bodo poslovanje podjetjem dejansko olajšali, s posebnim poudarkom na industriji. Ob tem je izpostavila pomanjkanje vodikove strategije in izrazila željo, da je GZS vključena v pripravo vseh strateških dokumentov že od vsega začetka, so po sestanku še poudarili v GZS.