Marijan Velik: Uspehi in dosežki so prišli v zavest večinskega naroda, naloga in izziv Slovenskega sporeda ORF pa je, da glas o Slovencih in slovenščino na Koroškem še krepimo. FOTO: Vincenc Gotthardt



Začetek leta 1946 je bil za slovensko medijsko krajino na avstrijskem Koroškem prelomen: po četrt stoletja od koroškega plebiscita (oktobra 1920) se je v etru Avstrijske radiotelevizije ORF prvič slišala slovenska beseda – neposredno so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev iz Borovelj, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman. Ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Iz petminutnih slovenskih oddaj se je v 75 letih Slovenski spored ORF razvil v pomembno »medijsko hišo« s celodnevnim radijskim programom, enourno tedensko televizijsko oddajo in ažurno spletno stranjo v obeh deželnih jezikih. Vsebine ustvarja 12 novinarjev pod vodstvom urednika Marijana Velika.

Če se ozreva na začetek slovenskega programa ORF – je res, da so pobudo zanj dali Britanci?

»Naj pride do izraza posebni čar slovenske ljudske pesmi, ki bo segel tudi čez meje Koroške,« so zapisale britanske zasedbene oblasti v tedniku Koroška kronika. S tem so napovedali, da bodo izpolnili želje številnih koroških Slovencev po radijskem programu v slovenščini. Prva oddaja je bila umetniška beseda, prenašali so kulturno prireditev iz Borovelj, recitiral je Helmut Hartman, ki je nato z vzpostavitvijo slovenskega programa ORF postal prvi urednik in to ostal kar 38 let. V začetku so bile 5-minutne informativne oddaje, Britanci so slovenske poslušalce celo zaprosili, naj na radio pošiljajo vesti. Kmalu pa je slovenski program dobival vedno več prostora – ko sem se jaz pridružil leta 1976, je bilo 50 minut programa vsak dan, poleg tega še dve tedenski oddaji. V središču prvih oddaj, in tako ostaja še danes, sta bili slovenska beseda in slovenska pesem.

Simpatije pridobivate, pravijo Korošci, tudi z dvojezično oddajo.

Res je, gre za unikatno oddajo v Evropi, nisem še slišal, da bi imeli še kje kaj podobnega. Namreč dvojezično jutranjo oddajo ob nedeljah in praznikih iz deželnega studia moderirata vedno dva: nemško govoreči in slovensko oziroma dvojezično govoreči. S to oddajo pridobivamo simpatije za slovenščino med vsemi Korošci, dvojezična oddaja močno vpliva na ozračje v deželi. Za primer povem, da je bila na sporedu tudi v posebej težkih časih, ko je bil deželni glavar Haider in je bila slovenska beseda še bolj osovražena, a dvojezičnost v oddaji je doprinesla, da se je ozračje izboljšalo. Tedaj smo imeli tudi oddajo 100 besed v 100 dneh, nemško govoreče sodeželane smo učili osnov slovenščine. Seveda, kot pravim, še vedno med nami živijo taki, ki bi Slovence poslali nazaj v Jugoslavijo, a sedaj so manjšina, po moji oceni od 10 do 15 odstotkov prebivalstva, v tem času proti nam delajo bolj skrito, anonimno – kot so v zadnjih dneh »mazaške akcije«, ko so ponoči popacali dvojezične krajevne table v občini Pliberk, v Dobrli vasi, na Radišah ...


Program Slovenskega sporeda ORF ustvarja 12 novinarjev. FOTO: Vincenc Gotthardt


Kako pa take novice odmevajo v vaših programih? Najbrž drugače kot v nemškem jeziku.

Odziv na našem programu je seveda drugačen od deželnega. Nemški programi poročajo o dogodku dejstva, mi pa dodamo še odzive političnih predstavnikov, odločne komentarje … Dvanajst nas je v uredništvu, večina dela za radio in televizijo, trije še za splet. Radijskega sporeda pripravljamo osem ur dnevno, za deželni radio sicer v homeopatični dozi, drugo za celodnevni program na frekvenci zasebnega radia Agora. Od leta 1989 v uredništvu pripravljamo tudi polurno televizijsko oddajo Dober dan, Koroška, dober dan, Štajerska, na programu ORF 2 je predvajana dvakrat in še dvakrat na slovenski nacionalni televiziji, po ocenah jo vidi četrt milijona gledalcev. Z mojim vodenjem uredništva, teren pa je seveda pripravljal že moj predhodnik Mirko Bogataj, pa smo začeli še s spletno stranjo, ki so jo koroški Slovenci – slovensko razume in govori po moji oceni še okrog 45 tisoč ljudi – že sprejeli kot svoj »dnevnik«; na spletu pa najdejo aktualne novice, informacije, komentarje, odzive, koledar, pa tudi poglobljene članke, spletna stran je v obeh jezikih.

Verske vsebine se tudi najdejo?

Seveda. Poleg narodnostne politike so cerkvene teme najbolj iskane na spletu. Tudi v radijskem programu imajo pomembno mesto, saj sta vera in kultura temelj, to je oblikovalo slovenskega človeka. Duhovne misli so stalnica, včasih so jih pripravljali samo duhovniki, zadnji čas vabimo tudi laike – oddajo pripravljamo v sodelovanju z Dušnopastirskim uradom. Sicer pa redno poročamo o dogodkih, vsak teden predstavljamo tednik Nedeljo, Mohorjeve knjige, dogodke v domu v Tinjah, pri šolskih sestrah v Šempetru … To so stebri našega življenja. V času pandemije smo redno prenašali maše iz Dobrle vasi in Šentprimoža, sicer pa program ORF ob nedeljah redno prenaša mašo in vsake toliko pride na vrsto tudi dvojezična.

Slovenci in slovenščina na Koroškem se torej ohranja in krepi?

V deželi se je ozračje spremenilo v prid Slovencem tudi po jesenskem praznovanju 100. obletnice plebiscita, ko se je zvezni predsednik javno opravičil Slovencem za vse, kar je bilo v zgodovini narejeno narobe. Slovenska manjšina na Koroškem je vedno bolj sprejeta, opažena in samozavestna. Imamo celo vrsto izjemnih ljudi, ki so ponesli podobo Koroške v svet. Uspehi in dosežki so prišli v zavest večinskega naroda, naloga in izziv Slovenskega sporeda ORF pa je, da glas o Slovencih in slovenščino na Koroškem še krepimo.
_ _ _

*Celoten pogovor preberite v tedniku Družina (5/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*