In kaj so povedali slovenski škofje o papeževem povabilu in dejanju posvetitve?

Nadškof Alojzij Cvikl: »Marija je tista, ki najbolj razume bolečino«

Papež nas vabi, da se mu pridružimo pri posvetitvi Marijinemu Brazmadežnemu Srcu, ko bo z dejanjem posvetitve Mariji izročil ves svet in še posebej pa Ukrajino in Rusijo. Med molitvijo križevega pota se v mariborski stolnici povezujemo v neposreden prenos z Vatikanom, skupaj s papežem Frančiškom in škofi vsega sveta bomo svet in še posebej Ukrajino in Rusijo posvetili Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.

Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. FOTO: Tatjana Splichal

To je ura stiske in zato se zatekamo k Mariji Materi Usmiljenja, ki nas ljubi in nas najbolje pozna. Nič ji ni skrito, kar nosimo v srcu. Zato se danes zatekamo k Marijinemu Srcu v zaupanju, da nam lahko pomaga in nas potolaži. Prepričani smo, da še posebej v tem času preizkušnje Marija ne bo prezrla naših prošenj za mir in končanje vojne v Ukrajini.

Papež želi, da se danes pokaže, da vsa vesoljna Cerkev v tem dramatičnem trenutku po Mariji, njegovi in naši materi, prinaša Bogu krik bolečine, ki trpijo in prosijo za konec nasilja in Kraljici Miru izročajo prihodnost človeštva. Nebeška Mati Marija je tista, ki najbolj razume vsakega, še posebej tiste, ki so v bolečini in preizkušnji. Sprejmi torej, o Mati, našo prošnjo. 

Nadškof Stanislav Zore na Brezjah: »Mariji izročamo ves strah, vse solze, vse bolečine in vse smrti.« 

»Danes po Marijinem brezmadežnem srcu nagovarjamo Boga, ki dobro vidi stisko svojega ljudstva, ki sliši, kako vpije zaradi priganjačev in pozna njegove bolečine (prim. 2 Mz 3,7). Jezus iz svojega življenja ve, kaj pomeni biti lačen in žejen. Iz svojega izkustva ve, kako skelijo solze žalovanja za mrtvim prijateljem. Iz svojega izkustva ve, kaj pomeni biti zavržen, zasramovan, osovražen, zatajen, izdan in prodan. Iz svojega izkustva pozna strah pred trpljenjem in smrtjo. Ob njem pa vse to pozna tudi njegova in naša mati Marija, saj je hodila z njim njegovo pot. Doživljala je vedno večje nasprotovanje Jezusu, prehodila je pot križa, nemočna je trepetala pod križem in v svoje naročje je sprejela truplo svojega mrtvega sina. Tej materi bomo zato danes izročili ves strah, vse solze, vse bolečine in vse smrti, ki jih povzročajo grozote vojne. 

Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. FOTO: Jože Potrpin

Po njej jih bomo izročili Jezusu, ki je ljudi s kamni v rokah odvrnil od tega, da bi jih zmetali v ženo; Jezusu, ki je ganil srce desnega razbojnika, da je prosil, naj se ga spomni, ko pride v svoje kraljestvo; Jezusu, ki je v svojem trpljenju in umiranju spreobrnil stotnika, ki je vodil križanje, da je izpovedal vero. Gospodu Jezusu, ki tudi danes stoji pred vrati srca, pred vrati srca slehernega izmed nas, tudi pred vrati srca Putina in njegovih generalov, pred vrati src vseh nasilnikov in trka. Naj naša molitev in posvetitev pripravljata pot, da bi se ta vrata odprla, da bi se vsa vrata odprla in da bi se po svetu namesto eksplozij bomb začele razlegati besede sprave in bratstva, h kateremu nas vabi papež Frančišek.«

Škof Peter Štumpf: »Delitev Kristusove Cerkve je bila zmeraj usodna za delitve med narodi«

Marija je v Fatimi dobesedno zahtevala spreobrnjenje človeštva od velikih grehov, ki žalijo Boga. To je namreč pogoj za preživetje človeštva. Vendar pa se na žalost to spreobrnjenje ni zgodilo. Samo dobri Bog ve, kako bo on nadaljeval pot sedanjega človeštva. Naj nam prizanese v svojem velikem usmiljenju, dobroti in odpuščanju.

Murskosoboški škof Peter Štumpf. FOTO: Mojca Mutvar/spletna stran škofije Murska Sobota

Posvetitev Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu  pomeni papežev roteč klic človeštvu, naj se vendarle spreobrne in vrne k Bogu. Če smo do sedaj mislili, da je vse v redu, če smo zgolj člani katoliške, pravoslavne luteranske ali kakšne druge krščanske Cerkve, potem nam dosedanja nemoč krščanstva pri ustavitvi morije v Ukrajini daje jasno vedeti, da to ni dovolj. Ponovno se je pokazalo, da so razdeljenosti med kristjani eden od  poglavitnih vzrokov tudi za vojne. Delitev Kristusove Cerkve je bila zmeraj usodna za delitve med narodi. In to se je ponovno zelo jasno pokazalo v primeru vojne v Ukrajini. Krščanstvo  je sedaj ne veliki preizkušnji.

Postni čas je čas izredne priložnosti. To je čas zdravljenja našega sveta. Peklenski sovražnik, ki nas napeljuje, da bi nenehno bili drug proti drugemu, naj utihne zaradi naše molitve, posta in usmiljenja drug do drugega. Mi hočemo stopiti na pot miru in ga tudi vsem omogočati v polnosti.

Škof Jurij Bizjak: »Molite rožni venec, da boste dosegli mir na svetu in konec vojne«

Ko se danes na poseben način zatekamo k fatimski Materi Božji, bi težko našel kaj boljšega kot tisti prekrasen pogovor, ki so ga trije fatimski pastirčki imeli z Marijo ob prikazanju. Tako prisrčen, otroški, tako nagovarja k prisrčni zaupni molitvi, kar je vedno naš cilj, namen in naloga. Ko je Gospa v Fatimi pastričkom povedala, da prihaja iz nebes, jo je Lucija vprašal: »Kaj pa jaz, bom šla v nebesa?« In Gospa ji je odgovorila: »Da šla, boš v nebesa.« Potem Lucija vpraša: »Kaj pa Hiacinta?« Ta je stala zraven. »Tudi ona bo šla v nebesa,« je rekla Marija. In še tretjič: »Kaj pa Frančišek?« In Marija je odgovorila: »Tudi on bo prišel v nebesa. Vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev.« Kakšna lepa razlaga in kakšno lepo naročilo! Otroško preprost in prisrčen odgovor, vreden skrbne matere, ki vzgaja fanta. Pri zadnjem prikazanju je Marija dejala: »Sem Kraljica rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec, da boste dosegli mir na svetu in konec vojne.« To je danes naš cilj, naš namen. 

Na Sveti gori sta skupaj maševala koprski škof Jurij Bizjak in goriški nadškof. FOTO: p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

Ko sta Jacinta in Lucija po Marijinem prikazanju povedali Frančišku, da bo prišel v nebesa, a da bo prej po Marijini želji  moral zmoliti še veliko rožnih vencev, je mali pastirček  vzkliknil: »Rožnih vencev bom zmolil kolikor boš hotela.« Kakšen duh zamaknjene, zaupne otroške molitve, duh svete zbranosti, duh spokojne tihote veje iz tega preprostega odgovora!

FOTO: p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

Fatimska Mati Božja je Kraljica rožnega venca. V venec povezane jagode nam kličejo v spomin ne le rože, cvetove, temveč tudi semena in sadove: semena Božje besede in sadove Duha in njegove darove. Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!«

Škof Maksimilijan Matjaž: »Ne moremo se odtegniti odgovornosti za širjenje zla v svetu« 

Tudi to dejanje posvetitve Brezmadežni v občestvu celotne Cerkve na čelu s Petrom je del naše sinodalne poti. »Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje.« (1 Kor 12,26) Gospod tudi nas opominja: »Mar mislite, da so bi ti (Galilejci) večji grešniki kakor vsi drugi, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec.« (Lk 13,2-3). Ne moremo se odtegniti odgovornosti za širjenje zla v svetu, saj imamo vsak dan priložnost, da z Marijino vero in zaupanjem damo prostor Besedi, ki imam moč ustavljati zlo.

Celjski škof Maksimilijan Matjaž. FOTO: Bernardka Radej

Marijin »da« Bogu omogoča Božji poseg v človeško zgodovino. Odslej človek Boga ne bo več iskal nad zvezdami, temveč ga bo lahko odkrival v sebi, v sočloveku in v stvarstvu. Če ga bo spregledal na svojem pragu, v koleni beguncev, v joku mater ali v prestrašenem pogledu mladega vojaka, se bo težko v resnici srečal z njim v siju svetišča. Prisluhnimo Materi, ki nam tudi v teh čudnih časih, ko človeštvu zmanjkuje vina človečnosti, odločno prigovarja: »Karkoli vam reče, storite.« (Jn 2,5)

Več v tiskani številki Družine.