Pri tem so se oprli na Katekizem Katoliške Cerkve, ki v členu 2280 pravi: »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.«

Dejanje samomora ne more biti nikoli upravičeno

Kot poudarjajo slovenski škofje, Katekizem Katoliške Cerkve prav tako uči, »da trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno; vendar Cerkev vedno moli za tiste, ki so si vzeli življenje«. Pri tem spominjajo na beseda papeža Frančiška, ki opozarja, da »lahko in moramo zavrniti skušnjavo, ki jo spodbujajo tudi zakonodajne spremembe, da bi z medicino ustregli bolnikovi morebitni želji po smrti s pomočjo pri samomoru«.

Izjema hitro postane družbena normalnost

Skrbi jih predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo »hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov, opozarjajo škofje: »Kot vidimo v drugih državah, je nevarnost tako imenovanega `spolzkega klanca´ v primeru trenutnega predloga očitna. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami.«

DZ bi moral takoj ustaviti sprejemanje zakona

Po njihovi oceni bi morala slovenska družba, v njenem imenu pa Državni zbor, »zato nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v katerem bo cenjeno samo mlado, zdravo in `lepo´ življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve po vzoru trenutnega zakona.«

Pospeševanje družbene solidarnosti

SŠK zaključuje izjavo s povabilom, da Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti: `pomoč pri samomoru´ naj zamenja pripravljenost za vsestransko `pomoč življenju´: »Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.«

Podpisniki izjave

Pod izjavo so se podpisali novomeški škof in predsednik SŠK dr. Andrej Saje, soboški škof in podpredsednik SŠK dr. Peter Štumpf, celjski škof in član stalnega sveta SŠK dr. Maksimilijan Matjaž ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, koprski škof dr. Jurij Bizjak ter ljubljanska pomožna škofa dr. Anton Jamnik in Franc Šuštar.