Letošnji štirje novomašniki prihajajo iz različnih družin in z različno izkušnjo Božjega klica. Nekateri so odločitev za duhovništvo sprejeli takoj, pri drugih je poklic rasel počasneje.  Enega se je dotaknil film, drugega duhovne vaje, tretjega romanje, četrtega zgledi dobrih duhovnikov in ljudi. Podpirali so jih v domačih družinah in župnijah. Dva prihajata iz štiričlanske družine, eden iz petčlanske in eden, ki ima kar sedem sester, iz desetčlanske družine.

Kdo so Rok Gregorčič, Janez Meglen, Tadej Pagon in Janez Pavel Šuštar, ki bodo 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla prejeli mašniško posvečenje, pišemo v novomašni številki tednika Družina.

 Rok Gregorčič, »Brezno kliče breznu, glasu tvojih slapov.« (Ps 42,8) FOTO: Tatjana Splichal  

Janez Meglen, »Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako moja duša hrepeni po tebi, o Bog.« (Ps 42,2) FOTO: Tatjana Splichal

 Tadej Pagon, »Življenje je več kot jed.« (Lk 12,23) FOTO: Tatjana Splichal

Janez Pavel Šuštar,  »Ne boj se, samo veruj!« (Mr 5,36)  FOTO: Tatjana Splichal  

Pričevanje duhovnika: »Samo norec se poda v take vode«

»Moje novomašno geslo je odraz moje življenjske izkušnje: 'Karkoli vam reče, storite+ (Jn 2,5). Te Marijine besede služabnikom v Kani Galilejski živijo v meni od prvega srečanja z Jezusom v Paray-le-Monialu,« se s hvaležnostjo spominja začetkov novega življenja Miro Marinič, župnik v Spodnji Idriji.

Mirko Marinič je po Božjem dotiku je moral najprej opraviti gimnazijo, da je lahko vstopil v semenišče. FOTO: Ivo Žajdela

Doživel Jezusovo brezpogojno ljubezen

Izhaja iz verne družine, o veri mu je pripovedovala le nona. Starša sta hodila v službo, delala na kmetiji in zidala hišo. Ob nedeljah sta z bratom morala sama k maši, mama in oče zaradi dela nista utegnila. 

Pri enajstih letih mu je oče umrl. Z bratom sta morala poprijeti za delo in Miro se je takoj po končani osnovni šoli moral zaposliti. Nedeljska maša je ostala obveza, odnosa z Bogom pa ni bilo. Delo je bilo težko in je komaj čakal konca tedna, ko je s »prijatelji« zahajal na plese in v diskoteke. Končal je srednjo poklicno šolo za kovinostrugarja in se zaposlil kot avtoličar. Po treh letih se je zaposlil v Italiji, kjer je več zaslužil, srečeval pa se je tudi z novimi izzivi, z drogo in alkoholom. Drsel je v slabo družbo in alkohol v iskanju spoštovanja in sprejetosti, ki jih do 18. leta ni dobil.

»Doživel sem, da me Jezus kljub moji grešnosti brezpogojno ljubi,« je med pripovedovanjem, kako ga je mama zvabila na romanje, kjer je spoznal, da ga Jezus kliče.  »Jezus me je izbral in še zdaj se sprašujem, kje me je našel.« 

Pričevanje duhovnika Mira Mariniča o poti iz teme k svetlobi, iz smrti v življenje izpod peresa Jane Podjavoršek boste lahko prebrali v novomašni številki tednika Družina.