Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovenski in hrvaški premier največ o energetski (ne)odvisnosti

Za vas piše:
M. M.
Objava: 29. 03. 2022 / 07:42
Oznake: Premier, Ukrajina
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 29.03.2022 / 09:46
Ustavi predvajanje Nalaganje
Slovenski in hrvaški premier največ o energetski (ne)odvisnosti
Premierja sta se srečala v Zagrebu. FOTO: Kabinet predsednika vlade

Slovenski in hrvaški premier največ o energetski (ne)odvisnosti

Slovenski predsednik vlade Janez Janša in njegov hrvaški kolega Andrej Planković sta na sinočnjem srečanju nadaljevala dialog med državama na najvišji ravni, v katerem sta se dotaknila pomembnih dvostranskih in evropskih vprašanj ter izmenjala stališča o razmerah v Ukrajini.

»Če prav štejem, je to najino osmo bilateralno srečanje v zadnjih dveh letih, kar vodim slovensko vlado. S tem smo zapolnili vrzeli od prej, ko srečanj ni bilo,« je v uvodu dejal slovenski premier: »Nadaljevali smo razpravo o odprtih vprašanjih, ki jih lažje rešujemo v prijateljskem ozračju.«

»Svet se je spremenil«

Svet se je po napadu na Ukrajino spremenil in na te spremembe se bomo prilagajali še kar nekaj časa, je ocenil premier in dodal, da je ena od sprememb, ki zahteva ukrepanje v realnem času, relativno hitro in zelo gotovo slovo od ruskih energentov, so sporočili iz Janševega kabineta. »Velik del Evrope je v celoti ali deloma odvisen od uvoza energentov iz Rusije in vse tisto, kar predstavlja alternativo temu uvozu in odvisnosti, v tem trenutku predstavlja evropsko prioriteto.« Janša je čestital Hrvaški, ki se je pravočasno odločila za izgradnjo terminala za utekočinjen plin.

O pomenu jedrske energije

Janša je poudaril, da se na vrhu EU trudijo, da najdejo skupne pristope čez državne meje in tudi znotraj EU, ko gre za dobave, transportne poti in ostalo logistiko, ki je tukaj potrebna, »je pa plin samo manjši del energentov, ki jih potrebujemo za normalno življenje civilizacije v Evropi. Zelo pomembna je tudi jedrska energija, ki je po naših skupnih naporih upoštevana znotraj evropskih pravil kot del rešitve in ne del problema, ko gre za podnebne spremembe.«

Pogovor slovenske in hrvaške delegacije. FOTO: Kabinet predsednika vlade

Janša je dejal, da je veliko možnosti bilateralnega sodelovanja, ko gre za iskanje zadostitev energetskih potreb tako Slovenije kot Hrvaške. »V prihodnje bodo pristojna ministrstva preverila možnosti za to sodelovanje, ko gre za skupne naložbe 2. bloka NEK in ko gre za kapacitete za utekočinjen plin. Pri kapacitetah za utekočinjen plin bo, če še ni, zelo konkreten interes številnih drugih srednjeevropskih držav, glede na to, da je odvisnost od ruskega plina v mnogih delih Evrope še bistveno večja kot pri nas.«

Gradnja novih plinovodnih zmogljivosti

Predsednik vlade je izpostavil, da je treba glede na trenutno stanje razmišljati o gradnji novih plinovodnih kapacitet. »Tu bodo na voljo znatna evropska sredstva, ker to je ena od prioritete za celotno Evropo, tako da financiranje ne bo problem, do sredstev pa bo hitreje prišel tisti, ki bo hiter in to je tudi eden od razlogov, da sva se s hrvaškim kolegom sestala že nekaj dni po evropskem vrhu,« dejal Janša.

Dodal je še, da je časovnica za gradnjo NEK 2 na vladni ravni že sprejeta. Prav tako je dejal, da je lokalno okolje v Krškem in Posavju projektu naklonjeno.

Slovenski in hrvaški premier na novinarski konferenci. FOTO: Kabinet predsednika vlade

O nevarnosti kibernetskega napada

Po oceni slovenskega predsednika vlade so ena od nevarnosti, ki se je ne zavedamo, kibernetski napadi na električna omrežja. »V primeru močnih tovrstnih napadov, kapacitete za nekaj takšnega obstajajo, Ruska federacija jih je testirala na Ukrajini pred oboroženo agresijo, lahko to evropsko omrežje razsujejo in potem bo trajalo določen čas, da se to vzpostavi nazaj, da ne govorimo o drugih nevarnostih, vendar pa ne načrtujemo izstopa iz skupnega energetskega trga, delamo pa na tem, da bodo naše kapacitet zadostne, tudi zato, ker kot vidimo v zadnjem času, cenovni pritiski terjajo oziroma silijo posamične vlade, da sprejemajo določene ukrepe za blažitev energetske krize.«

Nalaganje
Nazaj na vrh