Na prvenstvu, ki bo že 16. po vrsti in ga je leta 2013 gostila tudi Slovenija, bo sodelovalo 17 reprezentanc. Kakšne so dejanske možnosti slovenske ekipe? Pred odhodom na prvenstvo smo se pogovarjali s kapetanom in vodjo ekipe dr. Andrejem Šegulo, sicer profesorjem na Teološki fakulteti v Ljubljani in duhovnim pomočnikom v Zadobrovi in Zalogu, ki obljublja, da bodo nogometaši »pustili srce na igrišču«. Seveda se za dober rezultat priporočajo tudi Bogu. Pomagali bosta tudi kakšna naša molitev ali prošnja.

Evropsko nogometno prvenstvo v malem nogometu za duhovnike poteka vsako leto. Letošnje bo že 16. po vrsti. Prvo je bilo na Dunaju. Leta 2013 so bili organizatorji Slovenci, letos pa je na vrsti Albanija. Naslov prvaka branijo Poljaki. 

Kje v Albaniji in koliko časa bo potekalo prvenstvo? 

Prvenstvo bo v Skadru. Program je po vseh teh prvenstvih že utečen. Prvi dan (ponedeljek) je dan zbiranja. V torek dopoldne sledijo protokolarne zadeve (odprtje prvenstva, sveta maša ...). To je hkrati tudi že prvi igralni dan. Organizator nas razdeli v dve dvorani, kjer potem igramo tako dolgo, da dobimo razvrstitev od prvega do zadnjega mesta v vsaki dvorani. V sredo je navadno romarski dan, ko nam organizatorji pokažejo kakšno od svojih znamenitosti. V četrtek je spet igralni dan, ko igramo za končna mesta. Najprej je na sporedu borba za predzadnje mesto. To pomeni, da igrata ekipi, ki sta bili, vsaka v svoji dvorani, zadnji. Na koncu sledita polfinale in finale. Po finalni tekmi je še slovesna razglasitev zmagovalca, znana pa je tudi končna razvrstitev na ostalih mestih. Zvečer je še slovesna večerja, na kateri izvemo, kdo bo gostitelj prihodnjega prvenstva. Petek pa je dan, ko se vračamo proti domu.

Kapetan ekipe je Andrej Šegula (tretji z leve) v drugi vrsti. FOTO: Osebni arhiv ŠID Pax Slovenija

Koliko reprezentanc bo nastopilo na letošnjem prvenstvu in s katerimi nasprotniki se boste srečali slovenski duhovniki? 

Po informacijah, ki jih imamo, bo nastopilo 17 reprezentanc. Dobili smo že razpored po skupinah. V prvotni skupini smo tri reprezentance. Poleg Slovenije sta v naši skupini še Hrvaška in Albanija. Ne bo preprosto. Hrvati se uvrščajo v vrh naših prvenstev. Albanija pa bo zelo neugoden nasprotnik, saj bodo igrali pred domačimi gledalci, pa še sodniki so navadno iz dežele, kjer igramo. Za nadaljnje nasprotnike še ne vemo, ker je to odvisno od razvrstitve v prvotni skupini. Upanje umira zadnje. V športnem jeziku bi lahko rekli in napovedali, da bomo »pustili srce na igrišču«.

Kako velika je reprezentanca? Kdo bo zastopal slovenske barve v Albaniji? 

V Albanijo nas potuje 15. Nogometaši pa smo: Francesco Bertolini (župnik in ekonom mariborske nadškofije), Klemen Jager (župnik pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah), Janez Ferlež (župnik v župnijah Štanga, Prežganje, Janče), Andrej Šegula (profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in duhovni pomočnik v Zadobrovi in Zalogu), Tine Povirk (kaplan na Žalah v Ljubljani), Janez Pavel Šuštar (kaplan na Igu pri Ljubljani), Roman Ivanetič (župnik na Gabrovki), Bernard Rožman (župnik na Brdu pri Lukovici), pater Ivan Arzenšek (dominikanec, Petrovče), pater Matei Senteš (minorit, Ptuj), Mitja Franc (salezijanec, Maribor) in vratar pater Tadej Inglič (frančiškan, Brezje). V trenerskem štabu so Stanko Plantak, Marjan Slapšak in Marko Krasnić.

Ali lahko slovenski duhovniki, ki delujejo na tujih tleh, igrajo za tamkajšnjo državo?

Nepisano pravilo je, da duhovniki igramo za državo, v kateri delujemo. Glavno merilo torej ni državljanstvo. Tako imamo Slovence, ki igrajo za Kazahstan (Miha Majetič), za Avstrijo (Marjan Plohl) in Črno Goro (Janez Mirtek). Tudi v slovenski reprezentanci imamo »tujca«, to je pater Matei Senteš, ki je Romun, a že vrsto let deluje v Sloveniji.

Kako se pripravljate na prvenstvo, kje in koliko časa vam uspe skupaj trenirati? 

Od oktobra naprej se vsako nedeljo dobimo v telovadnici osnovne šole v Žalcu. Tam imamo redne treninge. Eno ekipo sestavljamo duhovniki, drugo ekipo pa naši prijatelji, nogometaši iz Laškega. Lahko rečem, da se pripravljamo tako kondicijsko kot tudi »taktično«. To je skupna priprava, drugače pa še vsak po svoje »miga«, vse v želji, da bi na prvenstvo odšli res dobro pripravljeni.

Slovenska ekipa se bo na začetku pomerila s Hrvaško in gostiteljico Albanijo. FOTO: Osebni arhiv ŠID Pax Slovenija

Kakšni so vaši cilji? 

Naši cilji so bolj ali manj jasni. Po vseh letih sodelovanja na evropskem prvenstvu približno vemo, kje je naš domet. Vrtimo se okrog zlate sredine. Veseli bi bili, če bi se nam uspelo uvrstiti v prvi del lestvice. Hkrati se zavedamo, da je glavno sodelovati in, razumljivo, kakšno tekmo tudi zmagati.

Ali se ob igranju nogometa duhovniki iz različnih držav tudi družite med sabo? Kako izkoristite proste trenutke? 

V vseh teh letih smo res postali prijatelji. Poleg nogometa je naša skupna točka duhovništvo. Tako čas, ki ga preživimo skupaj, uporabimo tudi za spletanje prijateljskih vezi. Igrišče je ena zgodba, ostali čas pa druga. Nekatera prijateljstva ostanejo tudi po prvenstvu, kar je gotovo tudi eden od namenov naših prvenstev.

Lansko leto ste se potili na prvenstvu v Romuniji, kjer je Slovenija končala na devetem mestu. Kakšen vtis je na vas pustila Romunija?

Res je, lani smo bili v zahodnem delu Romunije, v mestu Temišvar. Gostitelji so se res potrudili, od nastanitve, organizacije do same izpeljave prvenstva. To je kar velik zalogaj. Slovenska reprezentanca Pax je v Romuniji zasedla deveto mesto. Premagali smo Srbijo, s Kosovom smo izgubili, prav tako z Bosno in Hercegovino. V nadaljevanju smo premagali Kazahstan in v zadnjem obračunu, v boju za deveto mesto, še Avstrijo.