Slovenski čas in dan državnosti
Slovenski čas in dan državnosti
Skupaj z novomašno številko Družine je izšla tudi 86. številka priloge za družbo in kulturo Slovenski čas. Prispevek Martina Sušnika na naslovnici govori o dveh načelih klasične realistične morale, ki smo ju podedovali od antične modrosti: spoznaj samega sebe in bodi to, kar si – ob tem pisec poudarja pomen zvestobe lastni identiteti in izpopolnjevanja s pomočjo sprememb. Miroslav Mozetič ob dnevu državnosti vsem skupaj želi, da bi bila naša država naš resničen dom, Helena Grčman pa piše o pozabljenem narodovem bogastvu. Brane Senegačnik v kolumni s pomočjo Moliera razmišlja o splošnih človeških lastnostih.
Foto: Park vojaške zgodovine
Gost osrednjega pogovora je mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine v Pivki, ki pravi, da v njihovem muzeju »ne skrivajo ambicije krepitve domoljubja«. Janez Juhant v prispevku pojasnjuje, kako sebični interesi načenjajo narodovo jedro, Tamara Griesser-Pečar pa piše o spodkopanih temeljih slovenske pravne države. Zapis Marka Kremžarja je namenjen vprašanju molitve in javnosti, molitvi pa je posvečen tudi prispevem Mateje Komel Snoj o pesniku Vladimirju Kosu. Tadej Rifel predstavlja knjigo Martina Lairda z naslovom V tiho deželo.
Ob deseti obletnici smrti dr. Alojzija Šuštarja objavljamo njegov razmislek o vesti, ki nagovarja tudi človeka našega časa. Zvone Štrubelj se v zapisu sprašuje, kam gre Evropa, naš britanski kolumnist Keith Miles pa predstavlja zanimivo delo švedskega avtorja Johana Norberga z naslovom Napredek (Progress). Zadnjo stran namenjamo prispevku Nine Mazi o uspehu in neuspehu.
Želimo vam prijetno branje!