Slovenska zastava in grb danes praznujeta svojo 25-letnico. Slovenska skupščina je 24. junija 1991 sprejela dopolnila k ustavi takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1974, s katerimi je določila njun videz in obliko.

V dopolnilih k ustavi je skupščina pred 25 leti določila, da ima državni grb obliko ščita, da je v njegovi sredini na modri podlagi lik Triglava, pod njim pa dve valoviti črti, ki ponazarjata morje in reke. Določila je, da so nad ščitom tri zlate šesterokrake zvezde.

Za zastavo je dopolnila določilo, da je bele, modre in rdeče barve, pri čemer vsaka zavzema tretjino zastave. Določila je, da je v levem zgornjem delu grb, ki z eno polovico sega v belo polje, z drugo pa v modro polje.

Takšne določbe o grbu in zastavi je povzela tudi nova slovenska ustava, ki jo je slovenska skupščina sprejela nekaj mesecev po osamosvojitvi, 23. decembra 1991.

Podrobneje je grb in zastavo ter njuno uporabo pozneje opredelil zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je Državni zbor sprejel oktobra 1994.

Avtor slovenskega grba je oblikovalec Marko Pogačnik, ki je po 25 letih še vedno prepričan, da ima Slovenija dober grb, ki ga ne gre spreminjati. Po njegovem mnenju pa bi veljalo spremeniti zastavo, za katero meni, da bi bilo dovolj, če bi bile namesto grba na njej tri zlate zvezde, ki so tudi v grbu.

Med državne simbole sodi tudi himna. Kot slovenska himna je bila 27. septembra 1989 z dopolnili k nekdanji socialistični ustavi določena Zdravljica. Pol leta pozneje, 29. marca 1990, je skupščina sprejela še zakon, ki je določil, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice. Takšne določbe sta povzela tudi poznejša ustava in zakon o državnih simbolih.

Foto: arhiv Družine