Zbirko so v Ljubljani predstavili 16. decembra 2022.

Koroški koledar ureja Klasja Kovačič. FOTO: Ivo Žajdela

Koroški koledar 2023

Koroški koledar (ureja ga Klasja Kovačič) se tradicionalno posveča kulturi spominjanja in zgodovini, kot je spominjanje ob 80. obletnici pregona koroških Slovencev (Klasja Kovačič), 40-letnica delovanja Muzeja pri Peršmanu in častitljivih 70 let otroškega in mladinskega lista Mladi rod (Maja Millonig-Kupper).

V kontekstu spominjanja so tudi velike osebnosti. O pisatelju Borisu Pahorju piše Urška Perenič (Novela Borisa Pahorja Grmada v pristanu, travmatična podoba fašističnega nasilja).

Zapis o Karlu Destovniku - Kajuhu ob stoti obletnici rojstva je prispevala Irena Destovnik (Ta svet je za vse).

Prispevek ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je napisal Damjan Prelovšek.

Narodni buditelj Matija Majar - Ziljski

Velika osebnost ne le koroških Slovencev, ampak Slovencev nasploh je narodni buditelj Matija Majar - Ziljski, o katerem je nastala prava raziskava Matija Majar - Ziljski (1809–1892), glasnik gibanja za enakopravnost slovenskega naroda, napisal jo je Teodor Domej.

Milan Obid je naredil pogovor s potomcema Folteja Hartmanna o nacističnem nasilju nad koroškimi Slovenci in o negovanju spomina o tej temi.

Objavljeni so še prispevki o »medijski svobodi« in RTV Slovenija, o Slovencih v Avstriji po 30 letih samostojne slovenske države ter o jezikoslovju.

Med slednjimi je statistična raziskava o vsakdanji rabi slovenskega in nemškega jezika na Koroškem ter opis dveh novih projektov, to sta bralni projekt Miša in projekt Slovenščino do/živeti.

Zbornik se zaključuje z Rizzijevo in dr. Petkovo nagrado ter z nekrologom Tatjani Messner - Zeichen.

Soavtorica knjige o zgodovini Zveze slovenskih žena Helena Verdel. FOTO: Ivo Žajdela

Ženske in AFŽ / ZSŽ na Koroškem

Ob 80. obletnici ustanovitve Zveze slovenskih žena sta Helena Verdel in Vida Obid napisali knjigo z naslovom Glej, ta svet je tudi zate! in podnaslovom Ženske in AFŽ / ZSŽ na Koroškem.

Vsebina je kot kita spletena iz treh elementov. Prvi opisuje zgodovino Zveze slovenskih žena (ZSŽ) in obenem omogoča vpogled v širše družbeno dogajanje ter aktualna vprašanja v vsakem od obdobij.

Drugi element je v besedilo vpletena biografija Milke Kokot, ki je leta 2022 praznovala 80. rojstni dan in je bila med letoma 1985 in 1996 tajnica ZSŽ, nato pa ji je med letoma 1996 in 2018 predsedovala.

Tretji element so biografije članic Izvršnega odbora ZSŽ v vseh letih njenega delovanja.

Gre torej za dokumentiranje zgodovine Zveze slovenskih žena in njenega 80-letnega delovanja in prizadevanja za izboljšanje položaja koroških Slovenk.

Borile so se za lastno in dostojanstveno preživetje naroda

Kot so zapisali v knjigi, so se v času nacistične strahovlade mnoge koroške Slovenke priključile antifašističnemu uporu in se borile za lastno in dostojanstveno preživetje naroda.

Med njimi so bile kmetice, delavke, dekle brez možnosti izobraževanja. »Za vzgojo v požrtvovalne matere in možu podložne žene so skrbele takratne cerkvene ustanove.

Zato je tem bolj občudovanja vreden njihov pogum, da so leta 1943 v okolici Železne Kaple ustanovile Antifašistično fronto žena ter glasno in javno zahtevale enakopravnost.«

Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca so predstavile tri gospe. FOTO: Ivo Žajdela

Angažirale so se na socialnem področju

Povojno obdobje je bilo zanje veliko razočaranje, med vojno so namreč spoznale tudi nove ideje o enakopravnosti med moškim in žensko, patriarhalna Avstrija pa se jim je zahvalila z dvojno diskriminacijo, prezirala jih je kot pripadnice slovenske narodne skupnosti in kot ženske.

Več kot trideset let so morale čakati, da so v družinskem pravu postale enakopravne možem. V vseh teh mučnih desetletjih se je Zveza slovenskih žena borila za enakopravnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem, za enakopravnost žensk in se angažirala na socialnem področju.

Med drugim je organizirala počitnice za otroke iz finančno šibkih družin, izobraževalne tečaje za ženske, se srečevala z drugimi ženskimi organizacijami, se borila za dvojezične vrtce in šole, organizirala prireditve v spomin na preganjanje in upor med drugo svetovno vojno.

Revija Rastje 16

Raznolikost almanaha Rastje (uredil ga je Miha Vrbinc) je v besedilnih vrstah, od lirike do esejev, od proze do literarne kritike, in seveda tudi po avtoricah in avtorjih, od njihovih prvih korakov v javnost prek natečaja Pisana pomlad do novih objav uveljavljenih ustvarjalk in ustvarjalcev prek vseh generacij.

Izstopata eseje Petra Wieserja o vindišarjih in Jožeta Strutza Na celovškem sejmišču.

Niko Kupper: Čarobni mesec pestri leto

Pred nekaj leti sta povabili knjigarna Haček skupaj s Slovensko prosvetno zvezo pisatelja Nika Kuppra k skupnemu projektu.

Napisal je 12 novih pravljic in jih prebiral na koroških šolah. Otroci so po slišani pravljici meseca ustvarjali umetnine.

Ob rednih razstavah v knjigarni Haček pa so bile izbrane najboljše risbe, ki so po letu dni krasile skupni koledar.

Pisatelj se je odločil, da v nove pravljice vplete koledarju primerne zgodbice o starih imenih mesecev, tako v slovenščini kot v nemščini, in nastala je slikanica Čarobni mesec pestri leto (ilustrirala jo je Urška Tišler).