Marko Uršič, Andrej Ule, Ignacija Fridl in Gorazd Kocijančič na predstavitvi knjig v Ljubljani 29. februarja 2024. FOTO. Ivo Žajdela

V zbirki Filozofska knjižnica so izdali Latinske pridige (Opus sermonum) Mojstra Eckharta, ki jih je prevedel, spremno besedo in opombe napisal Gorazd Kocijančič. Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart (pribl. 1260–1328) večinoma napisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja.

Velika širina Eckhartove erudicije

Kot je zapisal Kocijančič se akademski kontekst v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. »Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja 'duhovnega pomena' Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja. Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.

Andrej Ule s knjigo O naravi duha. FOTO. Ivo Žajdela

Andrej Ule: O naravi duha

V zbirki Slovenska filozofska misel je Slovenska matica izdala knjigo Andreja Uleta O naravi duha, obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja.

Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa. Knjigo je uredil Marko Uršič.

Vzdržati različnost – filozofske razprave o mnogih svetovih

Slovenska matica je v zbirki Odstiranja izdala zbornik Vzdržati različnost. Filozofske razprave o mnogih svetovih, uredila sta ga Maja Malec in Marko Uršič. Knjiga prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih, od logike, metafizike in kozmologije do umetnosti, antropologije, etike in kulture. Je pionirsko delo v slovenskem filozofskem in širšem kulturnem prostoru, ki naj bi – med drugim – pripomoglo k večji idejni in tudi politični strpnosti do »drugače mislečih« in nasploh do različnosti. V zborniku sodeluje vrsta doktoric in doktorjev filozofskih znanosti, ki imajo zelo različne filozofske poglede, vendar se uspešno srečujejo v skupnem logosu.

Avtorji prispevkov so Tomaž Grušovnik, Tine Hribar, Božidar Kante, Janko Lozar Mrevlje, Peter Lukan, Maja Malec, Olga Markič, Borut Ošlaj, Nina Petek, Lenart Škof, Darko Štrajn, Andrej Ule, Marko Uršič in Bojan Žalec.

Odgovor avtorjev na vprašanje o odnosu med mnogim in enim

Kot je zapisal dr. Urban Kordeš se v prispevkih prepletajo sodobni in zgodovinski vidiki obravnavane tematike, »kot tudi uvidi različnih disciplin – kozmološka obravnava se sprevrne v etično razmišljanje o idealu sočutja, teorija razvejanega časa utemeljuje možnost človekove svobode, možni svetovi so bistveni tako za modalno logiko kot za Leibnizevo teodicejo. Prepletanje različnih misli in koherentna celovitost monografije nam na neki način nakažeta, kakšen je odgovor avtorjev na vprašanje o odnosu med mnogim in enim, ki se ga da razbrati v ozadju ideje o mnogih svetovih. Mnogo je namreč po eni strani zoperstavljeno enemu, po drugi strani pa se v odnosu do njega šele vzpostavlja.« Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založbe Univerze v Ljubljani; Znanstvene založbe Filozofske fakultete.

Marko Uršič, Andrej Ule, Ignacija Fridl in Gorazd Kocijančič. FOTO. Ivo Žajdela

1/8