Slovenska ledinska imena na avstrijskem Koroškem so pomemben del nesnovne žive kulturne dediščine in so globoko zasidrana med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Mnoga imena so se ohranila po ustnem izročilu in so danes zapisana na občinskih zemljevidih v koroških narečjih in/ali v standardni obliki.

Za ohranitev in raziskovanje te pomembne kulturne dediščine si prizadevajo številni posamezniki, krajevna društva in interesna združenja ter občine, osrednje kulturne ustanove ter znanstveni in univerzitetni inštituti. Glavni nosilci projekta so od posameznikov Martina Piko-Rustia, od ustanov pa Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Slovenski narodopisni institut Urban Jarnik.

Ohranjanje slovenskih toponimov

Za ohranjanje lokalnih slovenskih toponimov se na Koroškem trudijo posamezniki, (interesne) skupnosti, društva, institucije in raziskovalci. Trudijo se ne le za dokumentiranje teh imen, temveč tudi za krepitev rabe teh imen v vsakdanji rabi.

Zato pripravljajo zemljevide, na katerih beležijo in lokalizirajo dvojezična naselbinska, gorska, vodna in druga imena ter slovenska hišna in ledinska imena. Imena so zapisana v lokalnih narečjih (na kulturnih občinskih zemljevidih) in v standardni obliki (na občinskih turističnih zemljevidih).







Zemljevidi z ledinskimi imeni

Doslej je izšlo osem zemljevidov za naslednje občine: zemljevida občine Kotmara vas in občine Sele  leta 2008, zemljevida občine Šmarjeta v Rožu in trške občine Škofiče leta 2011, zemljevidi trških občin Bekštanj, Šentjakob v Rožu in Bistrica v Rožu ter občine Šmarjeta v Rožu leta 2015 v čezmejnem evropskem projektu FLU-LED, v katerem so izšli tudi zemljevidi občin Tržič, Jesenice in Kranjska Gora.

Zemljevida občine Kotmara vas in trške občine Škofiče sta objavljena kot interaktivni karti z zvočnimi primeri v lokalnih slovenskih govorih.

Leta 2017 je izšel zemljevid s priloženo brošuro ledinskih in hišnih imen na Radišah avtorja Tomaža Ogrisa. V pripravi so občinski zemljevidi občin Hodiše, Sele, Bilčovs, Borovlje, Žitara vas ter zemljevid ledinskih in hišnih imen spodnje Zilje, dokumentiranja pa potekajo tudi v drugih občinah, npr. v Pliberku.


Zemljevid župnije Radiše

V tržni občini Žrelec so leta 2017 zaključil s projektom, ki zajema območje nekdanje samostojne občine in še obstoječe župnije Radiše. Z reformo občinskih struktur leta 1972 se je ozemlje občine Žrelec razširilo. Skoraj tretjino površine zajema redkeje naseljeno območje Radiš, kjer se je ohranilo veliko ledinskih in hišnih imen. Imena so povečini slovenskega izvora, pogosto pa tudi pričajo o adaptaciji starodavnih izrazov neznanega izvora ali o jezikovnih in kulturnih slovensko-nemških interferencah v krajih, ki so le malo oddaljeni od Celovca.

Kulturna dediščina se dotika tudi zanimanj sodobnega človeka. Ohranjena ledinska imena in imena domačij so skupno z družinskimi imeni ter imeni naselij dragocen vir za razumevanje gospodarskega, družbenega, zgodovinskega in jezikovnega razvoja kraja.



Nevarnost, da utone v pozabo

Nesnovno kulturno bogastvo je tudi na Radišah zaradi hitrih družbenih in gospodarskih sprememb v nevarnosti, da za zmeraj utone v pozabi. Poslej jih bodo pred pozabo obvarovali zapisi imen na zemljevidu, dopolnjeni z razlagami o nastanku in pomenu teh imen v priloženi brošuri.

Delo je opravil Tomaž Ogris. Znanstveno so projekt spremljali univ. prof. dr. Heinz-Dieter Pohl, dr. Teodor Domej in mag. Martina Piko-Rustia.

Zemljevid z brošuro je izdalo Slovensko prosvetno društvo Radiše, soizdajatelji pa so Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Slovenski narodopisni institut Urban Jarnik in Tržna občina Žrelec na Koroškem.

Več v priponki.

Koroška, ledinska imena - PRIPONKA.doc