Sejem otroških knjig v Bologni je največje tovrstno strokovno srečanje na svetu. Nad organizacijo slovenske predstavitve je bdela Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAK).

FOTO: Katarina Ropret

Zgodovinski trenutek

Premišljeno zasnovana slovenska predstavitev je presegla vsa pričakovanja: pritegnila je veliko zanimanja mednarodne javnosti in dokazala, da je slovenska knjižna krajina res kakovostna in edinstvena. »Sejem v Bologni je namenjen otroški književnosti in ilustracijam, prav slednjim je odmerjena več kakor polovica prostora! Da so bile letos izpostavljene slovenske, je izjemna čast,« je dejal v Sloveniji in tujini večkrat nagrajeni ilustrator Peter Škerl. Dejstvo, da so bili ob vsej množici in mnogoterosti ilustratorjev tokrat izpostavljeni prav slovenski, je kot fenomen označila tudi mednarodno uveljavljena ilustratorka Lila Prap: »To, da je Slovenija tako izpostavljena, je res enkraten zgodovinski trenutek!«

FOTO: Katarina Ropret

»Slovenska ilustracija je po svoji raznolikosti in bogastvu likovne poetike edinstvena v svetu. Seveda pa Slovenci nismo močni le v ilustraciji, ampak imamo tudi izjemno kakovostne pisce. Pomembno je, da se tudi v domačem prostoru zavedamo, da svet nagovarjamo z edinstvenim pristopom do besedne in likovne umetnosti,« je opozoril Peter Škerl.

Odprtost prostora in duha

Oblikovalsko sta si subtilno in nadvse učinkovito sejemsko postavitev zamislili arhitektki Sara&Sara – Sara Badovinac in Sara Škarica. Obiskovalce je ob prihodu na osrednji del sejmišča pričakal dobrih 20 metrov dolg razstavni baldahin s stropnim kolažem, ki sta ga ustvarili Eva Mlinar in Hana Stupica.

FOTO: Katarina Ropret

V okviru baldahina je bilo s knjigami, izvirnimi ilustracijami in njihovimi povečavami predstavljenih 12 slovenskih avtorjev in avtoric. Drugi del razstavnega prostora je z izbranimi knjigami in reprodukcijami gostil 32 naših avtorjev in avtoric, 59 pa jih je bilo z življenjepisi in izbranimi ilustracijami predstavljenih v okviru razgrnjenega kataloga.

Prostor miru in zbranosti

»Organizatorji so opravili ogromno delo in opravili so ga zares dobro. Razstavni prostor, kakor sta si ga zamislili arhitektki, je bil izredno lep: nekakšna katedrala, knjižnica; prostor, ki nudi posebno svetlobo in zmehča zvoke, ne preobložen ne prazen. Zdelo se je, da obiskovalci tja hodijo po malo miru … Vsa pohvala arhitektkama!« je svoje navdušenje izrazila ugledna ilustratorka Ana Zavadlav, ki je pokomentirala tudi vsebino: »Dvanajst avtorjev je bilo izpostavljenih brez nekega rangiranja, prej glede na raznolikost znotraj kakovosti. Vsak drugačen in vsak po svoje dober!«

FOTO: Katarina Ropret

Osrednji razstavni prostor JAK je ponujal pregled novejših izvirnih slovenskih knjižnih izdaj za otroke in mladino. Zainteresirani javnosti je omogočal prijeten prostor za srečanja in pogovore s posameznimi knjižnimi ustvarjalci. Svetina je posebej izpostavil prav pomen za ustvarjanje nujno potrebnega latentnega časa srečevanja: »Zdi se mi, da se Bologna vrača v čas pred Covidom-19, da si ljudje spet vzamejo čas za pogovor, za listanje knjig. Sejem se je nekoliko umiril in ne gre več samo za posel, za norenje. Ljudje se ustavijo, da lahko pride do novih idej, do druženja.«

FOTO: Katarina Ropret

Dobrodošlica in spoštovanje 

Seveda pa se Slovenija kot častna gostja ni predstavljala le na sejmišču, ampak s številnimi odmevnimi dogodki tudi v starem mestnem jedru Bologne. Sloveniji je bilo tako v sredo posvečeno celodnevno dogajanje v knjižnici Salaborsa. »Dogodek s poudarkom na slovenskem ustvarjanju nam je dal potrditev, da smo na pravi poti. Ves dan je bilo v glasu, v zvoku, v zraku čutiti prepletanje dobrega, pozitivnega, prijateljskega. Sprejeti smo bili tako s strani domačinov kot strokovne javnosti, zlasti sekcije IBBY, ki nas je zelo podprla. Prav vsi slovenski avtorji – pisatelji, pesniki, ilustratorji – smo čutili neverjetno dobrodošlico in spoštovanje vseh do Slovenije kot častne gostje,« je povedala Mateja Gomboc, ki je posebej izpostavila tudi prijetno medsebojno druženje avtorjev: »Med seboj se zelo podpiramo in se veselimo uspehov drug drugega.«

»Izrazila bi tudi globoko hvaležnost odlični organizaciji s strani JAK, ki se je izkazala že v Frankfurtu. V Bologni je bil pridodan tisti iskrivi duh otroške in mladinske odprtosti, kar je zmogla tudi organizacija s strani JAK. Čestitke vsem njim!« je povedala priljubljena pisateljica.

FOTO: Katarina Ropret

Spodbujanje branja kakovostnih knjig

»Zelo me veseli, da je vse, kar smo pripravljali na papirju, v resničnosti še lepše,« je za Družino povedala direktorica JAK Katja Stergar, ki je vodila večletne priprave na dogodek. »Res smo lahko ponosni na vse v verigi, ki ustvarjajo knjigo – od avtorjev, ilustratorjev, do založnikov. Opravljajo izjemno delo, čeprav sredstva, namenjena temu področju, niso visoka. Zato naj znova izrazim hvaležnost vsem, da vztrajajo pri taki kakovosti.«

Sodelavke Družine Tadeja Petrovčič Jerina, Melita Košir in Katarina Ropret v Bologni. FOTO: Osebni arhiv

Kakor drugod po svetu ob poplavi sodobne tehnologije tudi pri nas zaznavamo upad bralne pismenosti. »Brez spodbujanja branja, brez ljudi, ki se ukvarjajo s promocijo branja, bi nam lahko že trda predla,« poudari Stergarjeva, ki izpostavi še en bistveni temelj vzgoje mladih bralcev: »Pomembno je, da res ohranjamo visoko kakovost otroške knjige in tako vzgajamo mlade rodove bralcev. Ponosna sem, da smo v Sloveniji vzgojeni tako, da želimo kakovostne ilustracije, in imamo dovolj potrpljenja, da beremo zahtevnejše knjige. Res si želim, da bi to uspeli ohraniti!«