Slovenska karitas poziva k zavrnitvi ali vsaj kritični presoji zakona o evtanaziji
Slovenska karitas poziva k zavrnitvi ali vsaj kritični presoji zakona o evtanaziji
V humanitarni organizaciji, ki pomaga 35 tisoč starejšim in bolnim, trdijo, da je sprejem predloga zakona »v danih okoliščinah v Sloveniji lahko zelo škodljiv za starejše, umirajoče in dolgotrajno bolne, saj v Sloveniji nimamo niti zakona niti urejenega delovanja dolgotrajne in paliativne oskrbe ter spremljanja umirajočih«.
Dolgotrajna in paliativna oskrba za mnoge nedostopna
Kot opozarjajo v Slovenski karitas, je patronažna služba preobremenjena, »nerazvito in neurejeno je tudi področje negovalnih bolnišnic, paliativnih oddelkov in paliativnih mobilnih timov ter sistematične podpore svojcem. Velikemu številu državljanov je dolgotrajna in paliativna oskrba nedostopna, čeprav je to ena izmed osnovnih človekovih pravic«.
Zaznane zlorabe
Zaskrbljujoče so tudi izkušnje evropskih držav, »o katerih nam poročajo partnerske evropske Karitas in druge institucije, saj so po mnogih letih izvajanja sorodnih zakonov zaznane zlorabe, pasivna družbena spodbuda k samomoru in vse več oseb s težavami v duševnem zdravju, mlajših ter socialno ogroženih ali socialno izključenih oseb, ki se `odločajo´ za asistiran samomor«.
Celotno izjavo Slovenske karitas, pod katero se je podpisal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, lahko preberete v spodnji priponki.
Predlog zakona z ohlapnimi in nemerljivimi vstopnimi kriteriji odpira polje možnih zlorab in nalaga izvajanje celotni javni mreži institucionalnega varstva in zdravstveni stroki, čeprav je to v nasprotju z njihovim temeljnim poslanstvom. Prav tako predlog ne upošteva napredka medicine, ki lahko tudi v najhujših oblikah bolezni odpravi skoraj vsako objektivno bolečino ter komunikacijsko ali drugo oviro, ostalo pa rešuje ustrezna in celovita paliativna oskrba.
Poziv k zavrnitvi ali vsaj kritični presoji
Slovenska karitas zato poziva poslance, da zavrnejo ali vsaj kritično presodijo predlog zakona, »ki želi biti napreden in daje vtis, da prinaša osebno svobodo. Čez leta pa se bo pokazal kot instrument po katerem bodo zaradi `socialne bolečine´, kot posledica nezadostne skrbi države in družbe, posegali predvsem bolni, težje ovirani in starejši, ki bodo `odvečni´, socialno izključeni, osamljeni v omejitvah ter predvsem revni«.