Slovenska karitas je gostila tridnevno srečanju predstavnikov organizacij Karitas iz EZ, ki so partnerji pri projektu ozaveščanja in zagovorništva MIND (migracije, povezanost, razvoj).

Slovenska karitas je med 19. in 21. februarjem v Ljubljani na skupnem srečanju gostila predstavnike dvanajst organizacij Karitas iz EZ, ki so partnerji pri projektu ozaveščanja in zagovorništva MIND (Karitas Avstrije, Nemčije, Bolgarije Češke, Nizozemske, Belgije, Italije, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Švedske in Karitas Evropa). Sodelovala sta tudi predstavnika Caritas Afrike in Libanona.

Osvetlili so teme migracij in globalnega razvoja iz Evropske perspektive in perspektive držav v razvoju (Afrike in Bližnjega vzhoda). Problematiko migracij in projekt MIND so predstavili na novinarski konferenci v četrtek, 21. februarja, ki jo je vodil generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič.

EZ si prizadeva povečati uradno razvojno pomoč

Shannon Pfohman, vodja oblikovanja politik in zagovorništva ter projekta MIND pri Karitas Evropa je podala pogled te ustanove na problematiko migracij. Preko projekta MIND (Migracije. Povezanost. Razvoj.) si dvanajst organizacij Karitas iz držav EZ prizadeva za povečanje ozaveščenosti o pomenu univerzalnega trajnostnega razvoja in njegovi povezanost s temeljnimi vzroki za migracije (konflikti, podnebne spremembe ter skrajna revščina).

S projektom želi opozoriti tudi na vlogo EZ pri reševanju razvojne problematike in naslavljanju temeljnih vzrokov za migracije, s povečanjem uradne razvojne pomoči.

Izpostavlja tudi pomen aktivne vloge migrantov pri soustvarjanju razvoja v gostujočih in izvornih državah ter povečujemo prostor možnosti medsebojnega srečevanja z migranti in spoštovanja.

Kaj so razlogi za migracije?

Albert Mashika, generalni tajnik Karitas Afrika, njegove korenine so v DR Kongo, je pojasnil, kaj so razlogi za migracije. Spomnil je tudi na notranje migracije in na migracije na druge celine, ne le v Evropo.

Paul Karam, predsednik Karitas Libanon, je predstavil problematiko migrantov v tej državi, saj se je pol milijona Palestincem, ki so prišli pred desetletji, med vojno v Siriji pridružilo še 1,5 milijona beguncev iz Sirije, Libanon pa ima 4.4 milijona prebivalcev.

Karin Abram, vodja oddelka za oblikovanje politik, zagovorništvo in programe pri Karitas Avstrija, je predstavila primere dobre prakse pri integraciji migrantov, med drugim socialno podjetništvo. V Avstriji se je odnos do migrantov spreminjal.

Ozaveščajo o temeljnih vzrokih migracij

V prvem letu trajanja projekta splošno, strokovno in politično javnost ter mlade ozaveščajo o temeljnih vzrokih migracij, da bi povečali vpliv evropskih politik v smeri, da bi migracije postale izbira in ne taktika preživetja.

V drugem letu projekta bodo dali poudarek na sprejemajoči družbi, ki omogoča varne in zakonite poti migracij, kulturo dialoga ter prispeva k dolgoročnim rešitvam in k graditvi odprte družbe. V drugem letu bodo izvajali aktivnosti, ki širijo zavest in spreminjajo razpoloženja oziroma vedenja ljudi, ki širijo sovražnost in so negativni do migrantov.

V tretjem letu bodo usmerjeni na prispevek migrantov k razvoju. Cilj bo povečati vključevanje migrantov kot akterjev razvoja (in prepoznavanje tega) v EZ državah in državah izvora.

Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske zveze za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Slovenska karitas izvaja različne aktivnosti v Sloveniji

Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas je predstavila delo Slovenske karitas v podsaharski Afriki in na zahodnem Balkanu.

Da bi prispevala k tem ciljem projekta MIND, Slovenska karitas izvaja različne aktivnosti v Sloveniji. Organizira okrogle mize o povezavi med migracijami in razvojem na regionalni ravni po vsej Sloveniji (do zdaj so bile izvedene že štiri).

Organizirajo tudi tiskovne konference ter strokovne ekskurzije za novinarje v države, iz katerih izhajajo migranti, različne solidarnostne dogodke, kot so teki, pripravila bo tudi mobilno razstavo o migracijah in razvoju s poudarkom o ciljih trajnostnega razvoja.

Akcija ozaveščanja Kaj je dom?

Slovenski karitas vsako leto organizira dvomesečno akcijo ozaveščanja na socialnih omrežjih pod sloganom Kaj je dom? (#whatishome), organizira dogodke za mlade (izobraževanja za prostovoljce, poletne medkulturne tabore, pripravlja gradiva in izvaja delavnice za šole in druge mladinske skupine), pripravila tudi zagovorniško publikacijo Skupni dom s priporočili za politike. V dogodke ozaveščanja vključuje tudi ambasadorje projekta ter migrante, ki s svojimi življenjskimi zgodbami pričujejo o stiskah, s katerimi se soočajo osebe, ki zapustijo svojo domovino ter osebne zgodbe uspešne integracije.

Že od ustanovitve dalje pomagajo beguncem in migrantom

Jana Lampe je spomnila, da je Slovenska karitas že od svoje ustanovitve dalje pomaga beguncem in migrantom, ki so v Slovenijo prišli predvsem iz držav Zahodnega Balkana.



Izvaja tudi program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi. Pri vsebinski izvedbi aktivnosti projekta MIND pa izhaja predvsem iz realnosti na terenu in razvojnih projektov pomoči, ki jih izvaja v podsaharski Afriki in na Zahodnem Balkanu.

Z njimi prispeva k reševanju razvojne problematike in tudi k naslavljanju globalnih vzrokov za migracije (ki so predvsem konflikti, podnebne spremembe in skrajna revščina).

Pomoč Slovenska karitas v podsaharski Afriki

Dejala je, da Slovenska karitas zaradi vseh potreb na terenu od leta 2006 dalje v podsaharski Afriki v sodelovanju s slovenskimi misijonarji izvaja razvojne in humanitarne projekte s področja oskrbe z vodo in hrano, zdravstva in šolstva ter omogoča delo revnim staršem, da lažje preživijo svoje družine.


Jana Lampe in Shannon Pfohman, vodja oblikovanja politik in zagovorništva ter projekta MIND pri Karitas Evropa.

Slovenska karitas je tako v sodelovanju z misijonarji preko akcije Za srce Afrike ter ob sofinanciranju posameznih projektov s strani ministrstva za zunanje zadeve in Misijonskega središča v zadnjih dvanajstih letih ob pomoči številnih domačinov, ki so bili vključeni v dela ter zaslužili za preživetje, zgradila ali obnovila sedem šol in vrtec, pet zdravstvenih centrov, tri porodnišnice in enajst večjih vodnjakov.

S tem dobijo ljudje pogoje, da se lahko izobražujejo, kar je temelj za izkoreninjenje skrajne revščine (da ljudje lahko pridejo do poklica), so deležni dobre zdravstvene oskrbe, imajo na voljo dovolj hrane za preživetje.

Programa Karitas Z delom do dostojnega življenja

Preko programa Karitas Z delom do dostojnega življenja je v posameznih afriških državah v redno ali občasno delo na misijonih (čistijo in urejajo okolico šol, zdravstvenih centrov, ki so jih gradili, kuhajo hrano za podhranjene itd.) vključenih 300 staršev iz revnih družin, ki z lastnim delom in zaslužkom en evro na dan lažje ter dostojneje preživijo svoje družine – imajo za hrano, zdravila in šolanje otrok ter kasneje tudi za nakup zemlje, domače živali ipd.

Vse to revnim ljudem omogoča, da se lahko razvijajo v svojem domačem okolju in jim ni potrebno zapustiti svojega doma. Jana Lampe to ilustrira z zgodbo žene, ki je vključena v delo v Burundiju: »S to pomočjo sva z možem lahko začela z malo trgovino. Moj mož, ki je tudi oče, je sedaj lahko doma s svojo družino, brez nenehnega beganja in iskanja zaslužka v Tanzaniji.«

Na zahodnem Balkanu želijo opolnomočiti ženske

Kot je še pojasnila Jana Lampe, razvojne projekte izvajajo v sodelovanju z lokalnimi Karitas in ob podpori ministrstva za zunanje zadeve tudi na območju Zahodnega Balkana, kjer je mnogo brezposelnih in zato zapuščajo svojo domovino.
Tam so projekti namenjeni predvsem opolnomočenju žensk, preko katerih so deležne tudi poklicnih usposabljanj, kar jim poveča možnosti za zaposlitev in dostojno življenje v domačem okolju.

Fotografije: Ivo Žajdela