Ne glede na občasno muhasto vreme smo se čez dan korajžno spuščali po belih strminah, popoldne pa uživali v okusnem kosilu, ki nam ga je pripravila Tina. Ob večerih smo imeli pester program. Prvi večer je bil namenjen spoznavanju in druženju. Igrali smo družabne igre iz zbirke Slovensko zamejstvo in prepevali, saj so nekateri s seboj prinesli diatonično harmoniko in kitaro.

Prvi večer je bil namenjen spoznavanju in druženju. Igrali smo družabne igre iz zbirke Slovensko zamejstvo in prepevali.

Drugi dan nas je presenetila megla, sneg in v dolini dež. Vseeno so nekateri pogumneži smučali in uživali v višarskih kočah. Zvečer smo si ogledali dokumentarni film z naslovom: »Svete Višarje: Stičišče treh narodov v Julijskih Alpah«, ki govori o srečanju treh velikih civilizacij, ki so gradile Evropo: latinski, germanski in slovanski. Film nam je na izjemno dober in zanimiv način prikazal zgodovino Svetih Višarij, ki so kraj brez meja, stičišče različnih narodov, ki tu sobivajo v miru in sozvočju. Zgodovinar, duhovnik in domačini v dokumentarcu pripovedujejo o zgodovini in razvoju romarskega in turističnega kraja, cerkvi, posvečeni Materi Božji in kako je bilo včasih vse preprosteje, danes pa nekateri turisti na Svetih Višarjah v gostiščih zahtevajo vinsko listo in različne vrste piva. Po filmu je sledila igra Trivia, kjer so se skupine pomerile v ugibanju pravilnih odgovorov na vprašanja in prepoznavanju predvajanih pesmi in njihovih izvajalcev.

V soboto sta se nam pri večerji v Ehrlichovem domu pridružila Aina Sandrini in Vito Poredoš. Z nami sta delila svojo izkušnjo zamejstva. Aina je rojena v Trbižu, njena mama je Italijanka, oče pa Avstrijec. Tako je odraščala v dvojezični družini, slovenščine se je iz zanimanja začela učiti v najstniških letih. Želela se je naučiti sporazumevati v slovenskem jeziku, ker je živela tako blizu slovenske meje. Z učenjem slovenščine je nadaljevala vse do konca svojih študentskih let. Obiskovala je različne tečaje. Omenila je, da je bila velikokrat presenečena, saj ko je v Sloveniji želela s Slovenci vaditi svojo slovenščino, so hitro spremenili jezik in se z njo začeli pogovarjati v angleščini. Vseeno pa je pri učenju vztrajala in vadila svoje govorjenje, kadar je le lahko, tako da se je zelo dobro naučila in danes govori tekoče slovensko. 

Velikokrat je bila presenečena, saj ko je v Sloveniji želela s Slovenci vaditi svojo slovenščino, so hitro spremenili jezik in se z njo začeli pogovarjati v angleščini.

Vito je doma iz Zagorja ob Savi, njegova življenjska pot pa ga je popeljala v zamejstvo. Kot učitelj slovenščine se je zaposlil na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Delal je z zamejci v Trstu, učil tujce slovenščino med poletjem, sedaj pa dela na srednji šoli v Celovcu, kjer uči slovenščino. Razlagal nam je, kakšne težave imajo Nemci ali Italijani pri učenju slovenščine. Z Aino med seboj komunicirata v slovenščini ali nemščini. 

Zanimivo je bilo slišati njuno izkušnjo in po predstavitvi se je razvila zanimiva debata na temo zamejstva, slovenskega jezika in Slovencev po svetu. Skupaj smo razbijali mit o tem, da je slovenščina težak jezik za učenje. Ugotovili smo, da ima italijanščina še več slovničnih pravil, ki so še težja kakor v slovenščini in da je zares dobro znati italijansko prava umetnost. Tako smo prišli do zaključka, da se je naučiti katerikoli jezik ravno tako zahtevno ali pa celo težje kot slovenščino. Aina je potrdila, da slovenščina ni nič težji jezik za učenje kakor kateri koli drug jezik. Poudarila je, da dostikrat manjka iniciative, da bi se tujec lahko naučil slovensko in možnosti za vajo. Po predstavitvi Aine in Vita je stekla prosta debata o vseh tujcih, ki se učijo slovensko, o zamejstvu in narodnostih. Za konec pa smo se še igrali igro »Lepo je biti milijonar«, kjer so bila nekatera vprašanja na temo zamejstva.

Prišli smo do zaključka, da se je naučiti katerikoli jezik ravno tako zahtevno ali pa celo težje kot slovenščino.

Podaljšani zimski vikend v Ehrlichovem domu na Sv. Višarjah je bil izjemno bogato doživetje. Spoznavanje zamejstva skozi izkušnje Aine in Vita je razširilo naš pogled na pomembnost ohranjanja slovenščine in navezovanje stikov med Slovenci po svetu. Hvaležni smo za to nepozabno izkušnjo, ki nas je obogatila z novim znanjem in medsebojno povezala.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (04/2024).