Ob dnevu prostovoljstva, ki ga na mednarodni ravni obeležujemo 5. decembra, so v atriju ZRC razglasili zmagovalce natečaja, s katerimi je Slovenska filantropija z natečajem Bodi UP! iskala glagol za samostalnik prostovoljstvo. Izbrali so glagole prostovoljiti, srčiti in veseljesejati.

Iščemo zamenjavo za voluntirati

Z natečajem so vabili k oblikovanju glagola za prostovoljstvo in pisanju spisa na temo prostovoljstva in s tem spodbujali globlje razmišljanje o bistvu in koristih prostovoljnega dela za družbo in posameznika. Na facebooku so takole iskali: » Generator generira, čistilke čistijo, voditelji vodijo. Kaj pa prostovoljci? Ker nam glagol voluntiramo ni najbolj všeč, iščemo nov slovenski glagol za prostovoljsko delo.«

Prispelo je skoraj 370 zelo raznolikih in ustvarjalnih glagolov, ki jih je komisija, v kateri so sedeli Boštjan Gorenc – Pižama, prevajalec in stand-up komik, Matej Praprotnik, novinar na Valu 202, mag. Alenka Gložančev in dr. France Novak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Lenka Vojnovič, predstavnica Slovenske filantropije, glede na različne vidike prostovoljstva razdelila na več skupin.

Med predlaganimi tudi glagol netajkuniti

Med glagoli, ki so izražali čustvene vidike prostovoljstva, so bili na primer veselkati, upnalagati, pogumčkati, osrčavati. Na vidik odnosov v prostovoljstvu je ciljal prijateljčkovati, vrliniti pa na prostovoljstvo kot vrlino. Da gre za delo, ki ne zahteva denarnega plačila, so izražali glagoli brezdobičiti, šenkšihtati, božjeloniti, poseben aktualni unikum pa je gotovo netajkuniti. Ker pa mladi veliko komunicirajo tudi v angleščini, so se pojavili tudi predlogi, kot sta frivorkati in hartati.

Pisano družbo prostovoljskih glagolov je na svoj način v spisu ubesedila tudi Mia Dorman, učenka OŠ Prežihovega Voranca Maribor: »Morda je znotraj prostovoljstva toliko dobrega, da se ga ne da zajeti v en sam glagol.«

Zmagovalni: prostovoljiti, srčiti in veseljesejati

Med zmagovalne glagole je komisija uvrstila glagole prostovoljiti, ker ta najbolj izraža določevalno lastnost prostovoljstva (dobro voljo), srčiti, ker je povezan z najmočneje zastopano skupino predlaganih glagolov, ki se nanašajo na srce, in tretji – veseljesejati pa je poseben, ker gre za novost v slovenskem besedotvorju. Gre za predloge Maje Žorga Dulmin, Ane Skobe in Tjaše Dobrina. Kot je za spletno Družino povedala Lenka Vojnovič komisija pri zmagovalnem glagolu prostovoljiti niti ni imela veliko težav, »še največ naša organizacija, ker smo na tihem pričakovali nekaj zares novega«, izbrali pa so jih po posvetu, na katerem so si člani komisije obrazložili svoje odločitve.

Komisija je poleg teh nagradila tudi spis 10 razlogov, zakaj prostovoljčkam, ki ga je napisala Zala Križnik iz OŠ Vransko Tabor ter esej Patricijino veseloširjenje Sandre Škrinjar iz SŠ Črnomelj, kot šolo, ki se je najbolj množično odzvala na natečaj, pa Gimnazijo Ledina.

Glagol gre v SSKJ

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marko Snoj je pozdravil botre nove besede in spodbudil, naj jo radi uporabljamo, v življenje pa jo bo pospremila tudi uvrstitev v Slovar slovenskega knjižnega jezika.


Na fotografiji (od leve): nagrajenka Maja Žorga Dulmin in člani komisije Matej Praprotnik, mag. Alenka Gložančev, dr. France Novak. (Vir: Slovenska filantropija)