Stopnja samooskrbe v Sloveniji je bila lani najvišja pri jajcih, kar 95-odstotna, pri sadju pa le 16-odstotna. Samooskrbnost se je v primerjavi z desetletnim povprečjem (2013–2022) zvišala le pri žitih (za sedem odstotnih točk), znižala pa pri sadju (za 18 odstotnih točk), krompirju (za devet odstotnih točk) in zelenjavi (za osem odstotnih točk), kažejo podatki Statističnega urada Slovenije (SURS).

Izrazit padec pri samooskrbi z medom

Lani je bila stopnja samooskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi najvišja pri žitih (80-odstotna), najnižja pa pri sadju (16-odstotna) zaradi neugodnih vremenskih razmer za njegovo pridelavo, navaja SURS. »Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe najvišja pri jajcih (95-odstotna). V primerjavi z desetletnim povprečjem se je znižala pri medu (za 44 odstotnih točk), zvišala pa pri mesu (za 2 odstotni točki) in jajcih (za 1 odstotno točko).«

Največji delež samooskrbe imamo pri jajcih. FOTO: Marko Mesojedec

Na slovenskih kmetijah so skupno redili 408.684 glav velike živine. Njihovo število je bilo največje v podravski statistični regiji (81.139), najmanjše pa v obalno-kraški (4495), kažejo podatki.

Najbolj se je podražilo sadje, zelenjava se je pocenila

Med lanskim in letošnjim septembrom se je hrana skupno podražila za 1,4 odstotka. Po posameznih skupinah živil so se cene najbolj zvišale pri sadju (za 11,1 odstotka) in sladkih izdelkih (za 5 odstotkov), najbolj pa so upadle pri zelenjavi (za 1,4 odstotka), kruhu in izdelkih iz žit (za 0,8 odstotka) ter ribah in morskih sadežih (za 0,7 odstotka).

Stopnja samooskrbe pri sadju je le 16-odstotna. FOTO: Kaja Zupanc

Največ izdatkov za meso in mesne izdelke, najmanj za ribe in morske sadeže

Slovensko gospodinjstvo je v letu 2022 v povprečju za hrano namenilo 14 odstotkov svojih izdatkov oziroma slabih 3700 evrov. Največ (831 evrov) so v gospodinjstvih porabili za skupino žive živali, meso in mesni pripravki, sledili so žita in žitni izdelki (641 evrov), najmanjši delež sta predstavljali skupini olja in maščobe (128 evrov) ter ribe in morski sadeži (121 evrov).

Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane.

Slovenec v povprečju zavrže 36 kilogramov hrane letno

Lani je v Sloveniji nastalo 160.803 ton odpadne hrane, od tega slaba polovica (44 odstotkov) v gospodinjstvih. Primerjava s preostalimi članicami EU iz leta 2020 kaže, da se pri nas v gospodinjstvih zavrže manj hrane (36 kg na prebivalca) kot na ravni povprečja EU, ki znaša 70 kilogramov na prebivalca. Največ hrane v povprečju zavrže Portugalec (124 kg), sledi Italijan (107 kg), najmanj pa Španec (30 kg na prebivalca).

Tudi Slovenci potrebujejo pomoč v hrani

Mednarodni podatki kažejo, da 733 milijonov oziroma vsak deveti Zemljan trpi zaradi pomanjkanja hrane. Čeprav podatki kažejo, da vsak Slovenec v povprečju zavrže 36 kilogramov hrane, pa se tudi v nekaterih naših gospodinjstvih soočajo s stiskami zaradi pomanjkanja hrane. Slovenska karitas tako na 310 razdelilnih mestih po vsej državi deli hrano 111.078 revnim osebam. »V preteklem letu smo v Sloveniji v mreži Karitas razdelili 3093 ton kupljene in podarjene hrane ter hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Povpraševanje hrane je iz meseca v mesec večje, saj se tudi stiske povečujejo zaradi nadaljevanja rasti cen hrane,« ob današnjem dnevu opozarjajo v Slovenki karitas.