Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovenija naj se ob priznanju Palestine posluži instituta nepriznanja vlade

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 13. 06. 2024 / 06:39
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.06.2024 / 06:56
Ustavi predvajanje Nalaganje
Slovenija naj se ob priznanju Palestine posluži instituta nepriznanja vlade
Akademsko društvo Pravnik predlaga, da se Državni zbor opredeli, ali, glede na pravkaršnje priznanje države Palestine, to pomeni tudi priznanje Hamasa kot legitimne oblasti v Palestini. FOTO: Unsplash

Slovenija naj se ob priznanju Palestine posluži instituta nepriznanja vlade

Potem ko je bilo minuli torek, 4. junija 2024, v Državnem zboru v postopku priznavanja Palestine »na neobičajen način uporabljenih več procesnih institutov«, so se z izjavo za javnost ob priznanju Palestine in grobih kršitvah poslovnika Državnega zbora oglasili v Akademskem društvu Pravnik.

V Akademskem društvu Pravnik si prizadevajo za Slovenijo kot pravno in demokratično državo, zaradi česar so, kot je pojasnil kancler Izak Matej Ciraj, ob nedavnih kršitvah postopkov v Državnem zboru »v skrbi za spoštovanje temeljnih ustavnopravnih postulatov naše države« pripravili izjavo, »ker takšna ravnanja vzpostavljajo zelo nezdravo in tudi nevarno parlamentarno prakso.«

Zelo slab precedens, ki vzbuja skrb

Društvo izpostavlja, da so postopki za sprejem pomembnih odločitev natančno določeni z namenom zagotovitve zakonite, pravične in do vseh enake obravnave in uravnoteženosti vplivov in za to potrebnega nadzora. Postopki za sprejem odločitev v Državnem zboru so določeni s poslovnikom, ki vsakokratni opoziciji omogoča takojšen nadzor vladajoče koalicije z namenom preprečitve avtoritarnosti in samovolje. Pri sprejemanju odločitve o priznanju Palestine v Državnem zboru so bila, tako društvo, samovoljno kršena pravila in ob dejstvu, da se je tega zavedala tudi predsedujoča, je to zelo slab precedens, ki vzbuja skrb.

Politično vprašanje

»Vprašanje priznanja Palestine je seveda politično vprašanje, kar samo po sebi ne pomeni, da o tem ni primerno opraviti posvetovalnega referenduma, saj gre za vprašanje iz pristojnosti Državnega zbora. Zato je bila zahteva za posvetovalni referendum, kljub neobičajnemu redosledu, legitimna in legalna zahteva opozicije. Ocenjujemo, da so različne interpretacije 30-dnevnega roka osnovane na politični podlagi, ki skuša svoje interese doseči z izkrivljanjem prava. Rok je namenjen dodatnemu premisleku o smotrnosti posvetovalnega referenduma, ki je z vidika finančnega bremena za državo dražji kot dodatno zasedanje Državnega zbora,« so prepričani v Akademskem društvu Pravnik.

Kršena poslovniška določba

V društvu poudarjajo, da mora Državni zbor akt, ki ga sprejme v obravnavo, obravnavati skladno z določbami poslovnika. V tem primeru je Državni zbor pobudo za razpis posvetovalnega referenduma – kljub ugotovitvi njegove predsednice, da gre po njenem za zlorabo instituta posvetovalnega referenduma – sprejel v obravnavo, saj je pobudo dodelila matičnemu delovnemu telesu v obravnavo. To pomeni, da bi se morala obravnavati po predvidenem postopku, in sicer šele na seji vsaj 30 dni po vložitvi pobude. Namesto tega jo je Državni zbor obravnaval takoj in s tem kršil poslovniško določbo.

Nedemokratična in nevarna parlamentarna praksa

»V kolikor Ustavno sodišče odločitve ne bo razveljavilo, bi ta precedens nudil nadaljnjo oporo za prisvajanje pristojnosti. Namreč, v konkretnem primeru je predsednica Državnega zbora z določanjem novih pravil uporabila večjo moč odločanja, kot jo ima dve tretjini navzočih poslancev, katerih soglasje se zahteva za spreminjanje poslovnika. Takšno ravnanje spodkopava demokratični proces in je slaba popotnica za prihodnje delovanje Državnega zbora, v katerem se z relativizacijo poslovniških določil vzpostavlja nedemokratična in zato nevarna parlamentarna praksa,« so pojasnili v Akademskem društvu Pravnik.

Institut (ne)priznanja vlade

V društvu še opozarjajo, da je priznanje države enostranski pravni akt, s katerim države sprejmejo že obstoječe dejstvo kot skladno z mednarodnim pravom, in ima deklaratoren učinek in ne pomeni nujno hkratnega priznanja njene vlade. Po mednarodnem pravu obstaja tudi institut (ne)priznanja vlade, njegova uporaba resda zadnja desetletja ni prepogosta, a po sprejeti Estradovi doktrini takšno ravnanje ne pomeni poseganja v notranje zadeve države. Ta ločen institut se običajno uporablja v primerih neustavnega prevzema oblasti v že priznani državi ali kadar pride do oboroženega upora, nelegitimne oblasti …

Jasno sporočilo o nepriznavanju Hamasa kot legitimne oblasti

»V primeru, da sprejeti akt v nadaljnjih postopkih ne bo razveljavljen, predlagamo, da se Državni zbor opredeli, ali, glede na pravkaršnje priznanje države Palestine, to pomeni tudi priznanje Hamasa kot legitimne oblasti v Palestini, in da se Slovenija ob priznanju Palestine (kot podpori ljudstvu) opredeli do (ne)legitimnosti (de facto) oblasti Hamasa, ki ga v EU že od leta 2001 štejemo za teroristično organizacijo, v Gazi. Predlagamo, da se Slovenija v izogib nejasnostim posluži instituta nepriznanja vlade in ob priznanju Palestine kot samostojne države jasno sporoči, da Hamasa ne priznava kot legitimne oblasti pravkar priznane države Palestine,« so zaključili v Akademskem društvu Pravnik.

Kupi v trgovini

Pomlad v Palestini
Proza
24,50€
Nalaganje
Nazaj na vrh